tivno ljudsko republiko; 12. sedež v XV . vrsti; IV. a razred; Jožef II.;
marčna revolucija 48. (oseminštiridesetega) leta.
Pišemo:
60. (šestdeseta) leta prejšnjega stoletja, v 80. (osemde
setih) letih 19. stoletja
.
Če pri naštevanju števniške prislove na
-ič (prvič, drugič,
tretjič)
pišemo s številkami, postavljamo za njimi piko.
Pomni
1. Kadar glavne števnike pišemo s številko, ostanejo v vseh
sklonih brez pike:
čez 15 m in u t je nameril 38
0
vročine; pri 75 (petin
sedemdesetih) letih je bil še korenjak; od doma je šel z 20 (dvajsetim i)
leti; plačuje po
5 %
.
2. Kadar je števnik znamka, uporabljamo glavni števnik v imeno
valniku:
A vto 2411 se je ustavil pred hišo. S trolejbusom 23 se je p ri
peljal v mesto. Z odločbo 345 je bil nameščen. Pred sobo 89 so zarožljali
ključi.
3. Kadar stoji števnik za samostalnikom, rabimo glavne števnike
kot znamke in jih pišemo brez pike:
poglej zvezek X I, stran 123,
opomba 4; v členih 6—8 govori ustava o ljud ski oblasti; leta 1939 se je
vnel svetovni požar.
4. Kadar naznanjamo uro s številko, pristavljamo glavnemu štev
niku zgoraj mali h (to je latinska kratica za
hora = ura): ob 8h, ob 10h,
ob
12h = ob osm ih,
ob
desetih, ob dvanajstih,
ali pa uporabljamo vrstilne
števnike pred samostalnikom
ura: ob 8. uri,
ob
12. uri,
ob
20. uri;
tako
pišemo tudi z decimalno piko ali vejico: ob
8.15, 9.30 10,45 = ob osmih
ali
osem petnajst, ob devet(ih) trideset, ob deset(ih) petinštirideset,
ob
četrt na devet, ob pol desetih
, ob
tri četrt na enajst.
3. S trem i pikami (...) zaznamujemo nedokončano misel ali
izpuščene dele navedkov:
B e ž i
. . .
vse b e ž i
. . .
Grobovi tulijo . . .
Tja bomo našli p o t
. . .
Sem videl,
. . .
da le petica da ime sloveče.
Pomni.
Namesto treh pik, ki zaznamujejo nedokončano misel, lahko
postavimo tudi pomišljaj.
Vprašaj
Vprašaj (?) pišemo:
a) za samostojnimi vprašalnicami:
Kje? Kdo? Kdaj? Kako?
Čemu? A? Tu? Tam?
b) za neodvisnimi vprašalnimi stavki:
Veš, poet, svoj dolg?
Nimaš nič besed? Kaj me ne vidiš, sin? Kaj pojete pomlad? Kaj
vriskate prostost?
Pomni.
Na kancu odvisnih vprašalnih stavkov stoji ločilo, kakršno
terja glavni stavek:
Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se kruh služi.
Povpraševala sva ga, ali je videl našo mater. Ne sprašuj, kaj smeš, česa
ne! Zakaj me vprašuješ, kaj m i je?
98
