Latinski c pišemo po izgovarjavi
k
ali c (pred
i in e): koncept,
konkurz, kustos, faktum , cirkulirati, koncesija, koncil
; včasih se
ravnamo tudi po grškem izvirniku:
kiklop
(in
ciklop
),
avtokefalen,
dolihokefalija, kibernetika.
Po latinščini pišemo grški x s
k: kromatičen, kromosom
, vendar
anahronizem, sinhroničen
in
sinkroničen, hiazem, hiromant
,
hresto-
matija.
S
ci
pišemo latinski
-ti-
pred samoglasnikom:
inicialka
,
akcija,
tradicija
ipd.; po grški izgovarjavi pišemo
ohlokratija,
vendar pa
demokracija
; pri nekaterih grških tujkah sta v rabi obe obliki,
grška in ustrezna latinska:
aristokracija
|družbeni razred|, aristo-
kratija |vladavina|.
K adar se latinski ali grški s izgovarja zveneče, ga pišemo kot
z:
cezura, muzika, filozofija, fiziologija, iluzija, rezistenca,
vendar
(posebno pri ozko strokovno rabljenih ali v novejšem času prevzetih
besedah):
disjunkcija, disartrija, resolucija, resonanca, resorbirati;
precizen, kozmos, plazma,
vendar
osmoza; kurz, cenzura, konzonant,
vendar
konsonanca, konzul, konzultacija, konzerva
(ljudsko) in
konserva, konservirati, konservativec.
Skupini
sp
in
st
govorimo in pišemo v tujkah, kakor:
inspi
racija, specifičen, spektrum , spekulacija
(v filozofiji),
konstelacija,
konstrukcija, instruktiven, instrukcija
(navodilo),
restrikcija
,
in
stanca, restitucija, restavrirati, stacionaren
ipd.; v udomačenih spo
sojenkah prek nemščine pa pišemo in govorimo
št
in
šp: študent,
špijon, špekulant, štacuna, špecerija, špirit, štipendija, inštruktor,
inštrukcija
(dijaška) ipd.
Dvojne soglasnike pišemo z enojnim:
iluminacija
,
ilustracija,
aplikacija, aberacija, apelacija, komunikacija, asanacija, komisija,
asesor, teror, koneks, anulirati, abreviatura
ipd., vendar
super-
revizija.
3. Nekatere v novejšem času prevzete grške in latinske tujke
ohranijo prvotno obliko pripone vseskozi, medtem ko so jo starejše
navadno zgubile. Če se končujejo na soglasnik, so razen redkih
izjem moškega spola:
stadion -a, protozoon -a, album
in tako tudi
datum, forum, plenum, referendum, serum, spektrum , vakuum;
vendar:
balzam, dokument, ferment, instrument, sediment, filtrat,
regulativ, rigoroz, skalpel, tanin, delirij, imperij, kolokvij, provi-
zorij, sanatorij, princip
(principium),
mikrob; antibiotikum -a
in
antibiotik -a, mn. antibiotiki;
nekateri samostalniki imajo v osnovni
obliki tujo pripono, v sklanjatvi pa jo lahko opuščajo:
spektrum
spektruma
in
spektra, m inimum m inimuma
in
minima, individuum
individuuma
in
individua;
v množini imajo nekateri teh samostal
88
