KRATICE
1. H itri tempo življenja nujno narekuje kratko izražanje, po
drugi plati pa velika razčlenjenost in specializacija vsiljujeta dolga
opisna imena, da ne nastanejo zamenjave. Iz te stiske nas rešujejo
kratice, okrajšave, dogovorjena znamenja, simboli in šifre, ki po
nekod preraščajo že v poseben jezik. Njihova vrednost je v k ra t
kosti, njihova slaba stran pa v nenazornosti, ker so rade večini
bralcev nerazumljive. Kratica pa more doseči svoj namen le, če je
zadosti jasna, razum ljiva in nedvoumna.
2. Ločimo jih več vrst:
a) mednarodne, predvsem za mere, uteži, prvine, države: m
(meter), kg (kilogram, l (liter), Fe (železo, YU (Jugoslavija),
l. c.
(loco citato, na navedenem kraju), UNESCO (Organizacija Zdru
ženih narodov za vzgojo, znanost in kulturo);
b) domače
za naše liste, društva, ustanove in vsakdanjo rabo: LZ
(Ljub
ljanski zvon), DIT (Društvo inženirjev in tehnikov), SAZU (Sloven
ska akademija znanosti in umetnosti), DZS (Državna založba Slo
venije), SRS (Socialistična republika Slovenija), t . m. (tega meseca),
npr. (na primer), gl. (glej);
prevedene:
ZDA (Združene države Amerike), ZAR (Združene
arabske republike);
c) priložnostne po raznih strokah, strokovnih knjigah, slovarjih
in podobno:
um. (umetnost), Lj. (Ljubljana), roj. (rojen).
Pomni. V leposlovnih knjigah se kraticam kar najbolj izogibljemo,
v strokovnih jih je sicer več, vendar naj bi bilo zlasti v šolskih knjigah
kar se da malo priložnostnih kratic, da ne trpita lepota in razumljivost.
Manj motijo krajšave imen, če niso dvoumne; te sproti lahko prilaga
jamo:
dr. A. B reznik, Fr. S tele
,
Jos. Wester.
3. Mednarodne kratice in tudi domače krajšave imajo povsem
ustaljene oblike; rtreba se jih je do pike držati, da ne nastanejo za
menjave in nejasnosti:
l
=
liter, l.
=
leto, L = lira, L.
=
L inne.
4. P ri oblikovanju kratic in krajšav pazimo na prikladnost in
zgovornost odbranih črk, na ločevanje od že ustaljenih kratic in
včasih tudi na zvočnost. Ko krajšavo prvič uporabimo, jo moramo
razložiti ali pa knjigi priložiti seznam.
5. pri b ran ju kratic
a) izgovarjamo celotne besede, ki jih z nekaj črkami nakazuje
kratica, in jih sklanjamo, kakor narekuje zveza:
pri 5 km [pri petih
108
