nakazuje k ratek odmor, pred njim pa zvišanje glasu; zato jo zapi
sujemo tam, k jer v govoru delamo odmore. V slovenščini stavimo
vejico nekaj po pomenu, nekaj pa po oblikovni zgradbi stavka.
Drugačno vlogo ima v nezloženem, drugačno v zloženem stavku.
Vejica v nezloženem stavku. — 1. Ločuje samostojne izraze, ki
niso pravi stavčni členi; taki so:
a) zvalniki:
Oče, od medu m i dajte sat prelep! Pojdi, moj sinko,
na pot! Naprej, zastava slave! Ti, pozabil sem po veda ti
. . .
Batju-
ška, nesreča te išče. Prosim, gospod, kar po domače. Na, Tonček
,
pojdi sem!
b) samostojni miselni prislovi in vprašalnice:
Da, vse je čisto.
Ne, to ni samo površje. Tako je rekel, da. Pač, še ena rešitev je.
Nikar, ne bo prav. Seveda, tega ne tajim. Vsekakor
,
ju tri bodi pri
pravljen. Nikakor, tega si ne dam vzeti. Je spet pijan, kajpak. Čez
mesec dni ti vrnem, prav gotovo. Zares, take drobne reči me motijo.
Kaj, tudi ti? Je bilo lepo, kaj? Kako, še tajil boš?
V takih zgledih
prislov meri na pomen vsega stavka.
Pomni. Če ti izrazi niso miselno samostojni, ne pišemo vejice:
Tega
si nikakor ne dam vzeti. Čez mesec dni ti prav gotovo vrnem . Tega seveda
ne tajim .
c) izrazi, ki izrečeno misel povzemajo, popravljajo, dopolnju
jejo ali pojasnjujejo:
Skratka, uspeh je presegel vsa pričakovanja
.
Knjiga, ali bolje brošura, je povzročila veliko razburjenje. Sicer
pa, kaj bi vam še naprej govoril. Najprej, tole mora ostati med
nami. Kratko in malo, do konca tedna mora biti rokopis pripravljen.
Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in petek. Največji dra
matiki, kakor Aishilos, Sofokles, Euripides, Shakespeare, so še
zmeraj živi. Nekateri ptiči, npr. (recimo, denimo) vrabci, ščinkavci
in sinice, se na jesen ne selijo.
č) samostojno rabljeni medmeti:
Joj, kam bi del! Ostrigli, oh,
so mi peruti! Bum bum bum, je zagrmelo po vratih. No, pa naj
bo.
O, saj vemo, kako je! In udri udri, klop klop klop, se urno spustita
v kolop.
Pomni. Sem sodijo tudi medmeti iz glagolov:
lej, lejte (iz glej, glejte),
viš (iz vidiš): Lej lej, pa je le prišel.
2. Ločuje pristavek od besede, katero pojasnjuje, če stoji za
njo:
Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se učili vsi
kasnejši pesniški rodovi. Od mene, svojega prijatelja, tega vendar
ne pričakuješ
. V
nedeljo, dne 9. maja, bo obletnica osvoboditve.
100
