vora. Narečja se po naravnem zakonu čedalje bolj oddaljujejo
drugo od drugega v smeri proti popolni osamosvojitvi. Ko bi ne
bilo nasprotnih vplivov, bi se iz vsakega narečja sčasoma razvil
poseben jezik. To pa zavira in preprečuje tiskana beseda, skupni
knjižni jezik po šolah, uradih, radiu in časnikih. Posamezne krajine
so danes iztrgane iz osamljenosti, povezane z modernimi promet
nimi sredstvi, ljudje niso več tako navezani na grudo kakor nekdaj,
po.mestih in v tovarnah se narečja spremešavajo, zlasti pa se je to
zgodilo v osvobodilni vojski. Sredotežni tok je tako močan, da
narečja naglo pešajo in gre razvoj v smer nekakšnega splošnega
skupnega jezika.
To jezikovno snovanje in sprem injanje pa ne zadeva samo
glasov, marveč tud i besede. Kakor vse živo se tud i besede rode,
žive in umirajo. Izumirajo navadno le besede (redkeje besedne
osnove), bodisi da niso več potrebne, ker ni več tistega predmeta,
bodisi da jih je izrinila »močnejša« beseda. Moč nove besede je
lahko v večji izraznosti, lahko pa tudi v prevladanju tujega vpliva,
v manjvrednostnem občutku ali hlastanju po imenitnosti ipd.
Besede tujega izvora.
— Življenje zmerom prinaša potrebo po
novih besedah, ker nas venomer seznanja z novimi predmeti in
pojmi. To se dogaja in se je dogajalo v vseh časih, le tempo je
različen: danes, v stoletju tehnike, se kar zgrinjajo, v davnini je
bilo tega brez primere manj, ali bilo je. Nobenega razločka ni razen
časovnega, če so stari Slovani sprejeli
kotel
in mi danes
avto.
Eni
kot drugi smo spoznali nov predmet ali pojem, ki ga je prinesla
civilizacija, in temu je bilo treba dati ime. Lahko bi ga bili naredili
iz domačih prvin, toda lagodnost prevzemanja je zmagala nad na
pornim iskanjem, zato smo hk ra ti z novim predmetom sprejeli tudi
tujo besedo zanj. Tako se znajdejo na isti črti naj starejše izposo
jenke in najm lajše tujke, recimo
hiša
in
radio.
Razloček je samo
v tem, kako dolgo je beseda v jeziku in koliko jo je le-ta že pri-
enačil, ji dal po svojih glasovnih zakonih domačo obliko. Ko bi
bili besedo
radio
sprejeli pred nekaj tisoč leti, bi se danes najbrž
glasila
raj.
Kulturne besede.
— Iz gornjega je očitno, da so izposojenke in
tujke najrajši kulturne besede. Te seveda morajo imeti zelo raz
ličen izvor, ker so lahko:
1. dedna osnova tujega jezika; to so po navadi poimenovanja
za tu je živali, rastline, predmete:
gumi, čaj, kumina, kava, limona,
pomaranča, lev, kamela, jopa, kelih, sobota, binkošti
;
124
