Delitev. — a)
France Prešeren, Triglav, L jubljana,
Sava;
b)
gospod, list, kamen, zver;
c)
gospoda, listje, kamenje, zverjad;
č) železo, pesek, kruh, sol, vino, žito
.
Imena dajemo: a) posameznim osebam ali rečem — l a s t n a
i m e n a ;
b) vrsti enakšnih oseb ali reči — o b č n a i m e n a ;
c) več osebam ali rečem skupaj — s k u p n a i m e n a ;
č) snovem — s n o v n a i m e n a .
Spol. — 1. a)
sosed, delavec, lastnik; nož, sad, sadjevec, ročnik;
b)
soseda, delavka, lastnica; jablana, njiva, vožnja; lastnost, uš,
ped, vez, kost, ročnost;
c)
delo, jabolko, kolo, drevo; drevje, polje, sadje; vreme, tele.
P ri vseh samostalnikih ne moremo določiti spola po naravi;
ločimo ga po s l o v n i č n i o b l i k i in rabi besede. V slovenščini
so samostalniki po slovnični delitvi v splošnem:
a) moškega spola, če se v imenovalniku ednine končujejo na
soglasnik in imajo v drugem sklonu obrazilo -a ali -u;
b) ženskega spola, če se v imenovalniku ednine končujejo na
obrazilo -a ali pa na soglasnik in imajo v rodilniku obrazilo
-e,
-z;
c) srednjega spola, če se v imenovalniku ednine končujejo na
obrazilo -o ali -e.
2. Sosedov
Joža
je bil zvest
sluga
sodniku. Naš
oča
pri uljnjaku
sede. S tari
vojvoda
in njegov
oproda
sta odjezdila na grad.
NekateJa imena za moške osebe se končujejo na -a, pa je
naravni čut močnejši kakor slovnični, zato so samo moškega spola.
Med ljudstvom živi mnogo takih imen:
Matija, Luka, Jaka
itd.
P ri takih samostalnikih se ravna spol samo po naravi.
3.
Dekle
je po vodo šla. Vedno bo slovelo slovensko
dekle.
Fante
nemarni, ves dan bi ležal.
Fante
je mislilo, da sme vse.
Ležeče tiskani samostalniki so po slovnični obliki srednjega, po
naravi pa moškega ali ženskega spola. Rabijo se taki samostalniki
v obeh spolih, v srednjem večkrat z zaničljivim pomenom.
P ri nekaterih samostalnikih se torej spol ravna po naravi a l i
po slovnični obliki (obrazilu).
4. Široka je
pot
v pogubljenje. To je bil res pravi križev
pot.
Mlada
pota.
— Tatu so že na
sledu.
V snegu je nova
sled
zajca. —
132
