Samostalniki, ki imajo v im. ed. poudarek na končnem pol
glasniku, ga imajo v vseh ostalih sklonih na obrazilu; polglasnik
pa izpade, če ne bi po izpadu nastala težko izgovorljiva soglasniška
skupina.
Sklon Ednina
Dvojina
Množina
1.
steber dež
steb ra
stebri
2.
stebra dežja
stebrov
stebrov
3.
stebru dežju
stebroma
steb rom
4.
steber dež
stebra
steb re
5. pri stebru dežju
stebreh (-ih)
steb reh (-ih)
6.
s stebrom dežjem stebroma
stebri
Dvojinska oblika
stebroma
se navadno poudarja
stebroma
. Če
je v osnovi kak drug vokal, že zmaguje poudarek na osnovi:
hrbet
ali
hrbet
,
krhelj
ali
k rhelj
. Tako še:
četrtek, mrtvec, nožek, rožič,
slepič, škripec, zaprtek
itd.
Posebnosti. — 1. Kdo ve
kragulja
odgnati, ki kljuje srce? Sem
obesil
uk
na kljuko. Slovenec že mori
Slovenca brata
. Požel je
kmetič in pospravil
plod
.
V III. sklanjatvi je pri bitjih edninski tožilnik enak rodilniku,
pri stvareh pa imenovalniku.
Pomni.
Kdo zna noč razjasniti, ki tare
duha.
Soba je imela prijeten
duh
po žitu. — Samostalnik
duh
ima v edninskem tožilniku
duha
,
kadar pomeni dušo,
duh
pa, kadar pomeni vonj.
V rabo je prišlo: berem
Slovenskega poročevalca
, zdravnik je ope
riral
raka;
vendar moramo reči: operiral je
slepič
(ne:
slepiča
), saj je
slepič
stvar.
2. Vol je hodil pred
plugom
in družno potil se z
oračem
. Pesem
hitečih in pesem stoječih
valov.
Poslala mu je suhih
krhljev.
P rim erjaj:
rak
z rakom rakov
rakoma
rakom
in:
orač z oračem oračev
oračema
oračem
Kakor
orač
imajo obrazila:
mejaš, mož, konec, boj
itd.
Za soglasniki
c, č, š, ž, j
prehaja tudi v obrazilih o > e.
3. a) -en: česen, česna; oven, ovna; locen, locna;
-enj: sveženj, svežnja; p edenj, pednja; r aženj, r ažnja;
143
