2. Osebna imena in priimki se v glavnem ravnajo po pravilih
za občna imena III. sklanjatve. V imenovalniku pa srečujemo včasih
obrazila, ki so za občna imena nenavadna, zato pomni:
a)
Miha
,
Miha
ali
Mihe, Mihu
ali
Mihi, Miha
ali
Miho, pri Mihu
ali
Mihi, z Mihom
ali
Miho
(prim.
sluga!);
tako tud i
Luka, Joža,
Matija, Jaka; Trdina, Godina, Detela
itd.
b)
Stanko, Stanka, S ta n k u .
.. (ne:
Stankota, Stankotu);
to velja
za vsa imena na -o:
Janko, Mirko, Marko, Jožko, Jenko, Trinko,
Dajnko, Murko
itd.
c)
J ože, J ožeta, J o ž e tu . . .
(prim.
oče, očeta);
tako sklanjamo
moška imena na
-e: T one, France, Stane, Pavle; Črne, Bele, A žbe,
Čude
itd.
č)
Rudi, Rudija; Edi, Edija; Mali, Malija; Kosi, Kosija;
podobno
tudi imena na -u (iz
-1
ali
-el): Premru , Premruja; Stegu, Steguja.
d)
Lukec, Lukca; Jožek, Jožka; Franček, Frančka; Vencelj,
Venclja; Štrekelj, Š treklja; Slomšek, Slomška; Gruden, Grudna
itd.
Ta imena s polglasnikom v obrazilu se torej pregibljejo kakor
občna imena
(pevec, dogodek, kašelj
itd.). Le če soglasniška skupina
zahteva, se polglasnik ne izpahuje:
Pavlek, Pavleka; Grmek, Gr
meka.
Udomačili sta se obliki
Franceljna, Venceljna
.
e) Domača imena na
-ic, -ik
(namesto
-ec, -ek)
ohranijo v p i
savi in govoru
-i-
tudi v drugih sklonih:
Vidic, Vidica; Krivic,
Krivica; Dimic, Dimica; Gerbic, Gerbica; Levstik, Levstika; Bucik,
Bucika.
Vendar se je v nekaterih primerih udomačila pisava brez
-i-: Kastelic, Kastelca; Ipavic, Ipavca; Primic, Primca; Sajovic,
Sajovca.
f) Domača pridevna imena (največ izmišljena) na
-ov
ali
-ev,
na
-ski, -ški
in
-čki
sklanjamo kot pridevnike:
Kračmanov, Krač-
manovega; Prežihov, Prežihovega; Matajev, Matajevega; Koseski,
Koseskega; Milčinski, Milčinskega; Podlimbarski, Podlimbarskega;
Briški, Briškega; Rački, Račkega.
— Če je ime na
-ov
posneto po
ruskih imenih, ga sklanjamo samostalniško:
Aleksandrov, A le k
sandrova; Doksov, Doksova; Nehljudov, Nehljudova.
IV. s k l a n j a t e v : S a m o s t a l n i k i z o b r a z i l o m
-o, -e
Poudarek na osnovi. — 1. Iz razdrtega
korita
lačna vrana sito
pita. Zlato
sonce,
v
soncu
luna.
Junak
ob sm rti in v
življenju.
V velikih
mest valovanju
bil sam sem val. Pesem trave in
sonca
na travi, pesem potokov in pesem
žit.
Kdor vsako
delo
hvali, hvaleč
nas včasih žali.
Vina
in kruha so nam dali.
10
*
147
