rudokop, ognjegasec, vodopad, blagostanje).
Tuje zloženke slove
nimo tudi tako, da 1. določilno besedo spremenimo v pridevnik:
parni mlin, radijska postaja, slonova kost
(napačno:
paromlin, radio
-
postaja, slonokost
); 2. da opišemo:
ključ od hišnih vrat, olje za avto
(napačno:
avtoolje
); 3. da postavimo določilno besedo za osnovno
in ju pišemo narazen:
žarki alfa
(ali:
alfa žarki), motorji Diesel
(ali
Dieslovi motorji)
ali
dieselski motorji.
Opomba.
Kadar sta tuji obe sestavini, ne veljajo slovenski zakoni
za zlaganje, zatorej je dovoljena raba avtomehanik, fotoaparat, kino
operater. V primeru
kino dvorana
je za jezikovni čut prvi del nekakšen
nesklonljiv pridevnik namesto predolgega
kinematografska dvorana.
Pridevnik (adjektiv)
Oblike in zveza
Kaj je. — a)
Bistra
voda —
ravna
poljana —
veseli
otroci —
delovno
ljudstvo —
junaški
borci.
b)
Sosedov
sin —
materina
beseda —
očetov
greh —
Titova
mladina —
Cankarjeva
dela —
Marijini
laski.
c)
Šolski
v rt —
lanski
sneg —
mestna
hiša.
Ležeče tiskane besede se p r i d e v a j o samostalnikom, zato jih
imenujemo p r i d e v n i k e . P rim eri pod a) povedo, k a k š e n je
predmet, primeri pod b), č i g a v je, primeri pod c) k a t e r i ali
k a t e r e v r s t e je. Pridevniki torej označujejo k a k o v o s t ,
s v o j i n o ali v r s t o ; ločimo kakovostne, svojilne in vrstne
pridevnike.
Raba. — a)
Triglavska
roža je rasla po
sivih
skalah.
Slovenske
besede nismo zatajili, naj so jo še huje preganjali
besni
zavojevalci.
Iz
temnih
gozdov je planil
viharni
klic po
zlati
svobodi.
Suhe
štrlijo
čez pot veje
ožganih
dreves.
b) Nad poljem visi
teman
oblak. Oblak nad poljem je
teman.
— Oblekel je
dedov
kožuh. Ta kožuh je
dedov.
—
Marljivi
dijaki
se ne boje dela. Dijaki so
marljivi.
Živeti
vrli
mož ne sme zase.
Mož je
vrl.
P ridevnik se ujema z odnosnim samostalnikom v spolu, sklonu
in številu. Rabi nam kot prilastek ali kot povedno določilo.
Oblika. — 1. Učenec je
priden
ali
len. Pridni
se uči in dela,
leni
pohajkuje. Ta zvezek je
zamazan,
oni je
čeden. Zamazani
je
157
