1.
Lepše
sonce njemu sije,
lepša
zarja rumeni. Svoboda je
dražja
ko loboda. Plen
najdražji
bil je svetli demant Kohinor. Čim
bolj
je bil
jezen
, tem
bolj
je bil
goreč
. Človek je včasi
najbolj divja
zver.
Mladina, ta
najmlajši, najčistejši,
najzavednejši del ljudstva.
lep
drag
krepak
divji
lep-ši
draž-ji
krepk-ejši
bolj divji
naj-lep-ši
naj-draž-ji
naj-krepk-ejši
najbolj divji
P rim ernik delamo z obrazili
-ši, -ji, -ejši
ali pa ga opisujemo
s prislovom
bolj.
Presežnik izvajamo iz primernika z
naj-.
2. Zapomni si posebej tele primernike in presežnike:
lahak lažji
najlažji
širok širši
najširši
mehak mečji
najmečji
visok višji
najvišji
težak težji
najtežji
hud
hujši
najhujši
tanek tan jši
najtan jši
mlad mlajši
najmlajši
sladak slajši
najslajši
trd
trši
najtrši
kratek krajši
najkrajši
grd
grši
najgrši
kračji
najk račji
dober
boljši
najboljši
nizek nižji
najnižji
dolg
daljši
najdaljši
ozek
ožji
najožji
velik večji
največji
globok globlji
najgloblji
majhen manjši
najmanjši
Nekateri pridevniki imajo poleg te stare oblike tudi novejšo,
npr.
mehkejši
—
najmehkejši, sladkejši
—
najsladkejši,
a te oblike
slovenščini niso ljube. — V nekaterih primerih je stari primernik
dobil nov pomen, npr.
gorak
—
gorji
ali
gorši;
v pomenu
toplejši
rabimo danes obliko
gorkejši; gorji
ali
gorši
pa pomeni:
hujši,
lepši, boljši.
Pridevnik
daljen, daljna -o
(= kar je daleč) ima primernik
daljnji -a -e,
v rabi zlasti v zloženki
nadaljnji -a -e
(= kar sledi
dalje); zato v pisavi ne smemo zamenjavati teh dveh oblik:
daljna
dežela, daljni dogodki
(to so tisti, ki so daleč), toda
nadaljnje po
šiljke, nadaljnji poskusi, nadaljnji dogodki
(kar sledi naprej).
3. Stopnjuj pridevnike: a)
črn, rumen, zelen, bel, rdečkast;
b)
pekoč, žgoč, vroč, cvetoč, goreč, počen, dognan, pečen; otekel,
zabuhel, vrel, gnil, razvit, zabit, pokrit;
164
