V imenovalniku dvojine so se za vse osebe uveljavile množinske
oblike; da se ločijo od množine, so privzele števnik -
dva
-dve
kot
sestavni del zaimka.
V tre tji osebi dvojine je v rabi več različnih oblik, nekaj starih
dvoj inskih, ki so še v rabi, nekaj pa novih množinskih, ki izpod
rivajo dvojinske. Vsa mnogovrstnost dvojinskih oblik izvira od tod,
ker se dvojina redkeje rabi.
b) P ri vseh osebah v ednini, pri 3. osebi v dvojini in množini
ločimo v rodilniku, dajalniku in tožilniku poleg navadnih oblik
tudi k r a j š e oblike. Te so naslonke ali enklitike ali pa kratko
poudarjene, kakor so zaznamovane v preglednici.
c) V tožilniku ednine za vse osebe, v tožilniku množine in
dvojine pa samo za 3. osebo se e n o z l o ž n i p r e d l o g i vežejo
s krajšim i oblikami v eno besedo. V teh zvezah se je v 3. osebi
ohranilo nekaj starih oblik, ki jih sicer ne uporabljamo. Namesto
ga
se za moški spol natika
-nj,
za srednji spol pa
-nje
ali
-n j;
za
ženski spol se natika
-njo
namesto
jo,
v dvojini
-nju
namesto
ju,
v množini pa
-nje
namesto
jih.
Če se predlog končuje na soglasnik,
tedaj govorimo in pišemo med njim in -
nj
vezni polglasnik
(čezənj,
nadənj).
Med predlogom
v
in zaimkom pa se je okrepil
ə
>
a
ter
postal vezni samoglasnik
(vate, vanj).
Tako smo dobili tele oblike:
čez:
čezme čezte čezse čezenj čeznjo čeznje čeznju čeznje
med:
medse mednje mednju mednje
na:
name n ate nase n anj n anjo nanje n anju nanje
nad:
na dme nadte n adse n adenj n adnjo nadnje n adnju nadnje
ob:
obme obte obse obenj obnjo obnje obnju obnje
po:
porne pote ponj ponjo ponje pon ju ponje
pod: podme podte podse podenj podnjo podnje podnju podnje
pred:
p redme p redte p redse p redenj p rednjo p rednju p rednje
skoz:
skozme skozte skozenj skoznjo skoznje skoznju skoznje
za:
zame zate zase zanj zanjo zanje zan ju zanje
v:
vame vate vase vanj vanjo vanje van ju vanje
Pomni. Paziti moraš zlasti pri tistih predlogih, ki se vežejo tudi
z orodnikom, da ne boš zamenjal oblik:
pod n jo
(kje?) in
podnjo
(kam?),
za n jo
(kje? kod?) in
zanjo
(kam? za koga?),
nad n jo
(nad kom?) in
n adnjo
(nad koga? kam?),
pred n jo
(pred kom? kje?) in
prednjo
(pred
koga? kam?)!
Povratno-osebni zaimek. — V s a k le p rerad po
sebi
sodi, j a z
po
sebi
in svojih razmerah, t i po
sebi,
o n pa tudi najprej
sebe
173
