Daljše oblike zaimka rabimo, kadar je zaimek smiselno po
udarjen in kadar stoji za predlogi; v tožilniku navadno uporab
ljamo s predlogom strnjene oblike.
Krajše oblike zaimka rabimo le, kadar zaimek ni poudarjen,
z redko izjemo ob predlogih: živeti vrli mož ne sme za
se.
3. V daljni deželi je živel kmet,
ta
(ne: on) je imel tri hčere.
Če imenovalnik osebnega zaimka nima poudarka, a je le treba
rabiti zaimek, uporabljamo kazalni zaimek
ta
ali
le-ta.
Svojilni zaimek
Kaj je. —
Materina
podoba.
Njena
podoba. — Drži samo
očetova
beseda. Drži samo
njegova
beseda. —
Naša
p rva luč je sonce.
Moja
glava,
moj
svet,
tvoja
glava,
tvoj
svet. Končano
njuno
je življenje.
Naši
fantje delajo izvrstno.
Ležeče tiskane besede nam kažejo, čigavo je k aj. Imajo različne
oblike po tem, za katero osebo izražajo svojino, za katero število
lastnikov ali včasih tudi za kateri spol lastnika nam služijo. Po
slovnični obliki so pridevniki, ki se z odnosnim samostalnikom
ujemajo v sklonu, spolu in številu. Ker kažejo svojino, jim pravimo
s v o j i l n i zaimki.
Oblike. — 1. Svojilni zaimki so:
En lastnik
Dva lastnika
1. oseba
2. oseba
3. oseba
povratni
moj -a -e
tvoj -a -e
njegov -a -o
njen -a -o
svoj
najin -a -o
vajin -a -o
njun -a -o
svoja
Več lastnikov
naš -a -e
vaš -a -e
njihov -a -o
svoje
P ri svojilnih zaimkih ločimo kakor pri pridevniku spol, sklon
in število odnosnega samostalnika, poleg tega pa osebo-, število in
včasih tudi spol lastnika.
2. Naše l j u d s t v o se je bojevalo za
svojo
svobodo, za
svojo
neodvisnost, za boljšo in srečnejšo prihodnost! Jaz hvalim
svoje
blago, ti
svoje,
kakor vsak b e r a č hvali
svojo
malho.
Svoj
uk
spoštujete premalo. Ljubi
svojo
domovino!
175
