Kazalni zaimek
ta
seveda ni zmeraj poudarjen kakor v pre
glednici; največkrat je le naslonka, le kadar osebo ali stvar določno
pokaže in razloči od druge, nosi močnejši poudarek kakor samo
stalnik:
ta človek
—
ta človek
(ne kak drug),
pri ti (tej) hiši
—
pri
tej (ti) hiši, to okno
—
t o okno
.
Posebnosti. — 1. Pravijo, da ni baš varno iti tod
obsorej. Danes
je bil lep praznik.
Letos
lepo kaže.
Nocoj
je lep večer.
Sinoči
je
pela ko slavček ljubo.
Dosihmal
je še kar dobro vozil.
Dosihdob
ne pomnijo take zime.
Posegamal
je bolj pazil na gospodarstvo.
Slovenščina je nekoč imela tudi kazalni zaimek
s si se;
danes
nam je ohranjen le še v nekaterih prislovih:
danes < dan-s, nocoj
<
noč-so-j, si-noči, osorej
<
o
sej ure
itd. Kako se je popolnoma
pozabil pomen tega zaimka, pričajo takele ljudske zveze:
danes ta
dan, nocoj to noč, letošnje leto
.
2. Kdo pa je ta ženska? Oh, ona, tista gostja pri Pavletu. —
Kdo je umrl?
One,
tisti berač, ki je lani pri nas ležal. — Koga so
pokopali?
Onega,
tistega sirom ak a . . . — Komu si pa dala čevlje?
Oh,
onemu,
tistemu slepemu Tinetu. — Včeraj je prišel
onega,
naš lanski hlapec. Z
onem
sem šel, no, saj veš. P ri
onem
sem bil,
kako mu je že ime? — Ali si bil p ri onem? Bil, bil.
Kadar ne moremo ali nočemo koga imenovati, uporabljamo
zaimke ond,
one, onega, onemu, pri onem, z onem
. Včasih je to
znamenje zadrege, včasih pa tudi zaničevanja in omalovaževanja.
Od tod so tudi izvedeni izrazi:
onegav -a -o, onegaviti
= početi,
ne vedeti, kaj bi delal; samo na videz kaj delati ipd.
Raba. — 1. Za tri se bo že še dobil prostor;
tale
tu bo vaš,
tistile
tam bo Janezov,
onile
tam na koncu bo pa Tonetov.
Kazalni zaimek
ta
nam kaže na bližnjo,
tisti
na bolj oddaljeno,
oni
pa na najbolj oddaljeno osebo ali stvar.
2. To je
tisti
cigan, ki je Ju rija odpeljal. Varuj se
tistega,
ki
ima prijazen obraz, a kamen za hrbtom!
Tisti,
ki je knjigo izgubil,
naj se zglasi pri meni!
Tista
oseba, ki je šla zadnja iz dvorane,
je pozabila dežnik.
Tisti,
ki bi radi nagajali pri delu, naj kar doma
ostanejo!
Tiste
si bomo že zapomnili!
V gornjim podobnih stavkih se večkrat sliši in bere oni ali
dotični -a -o.
Taka raba ni slovenska.
3. P red 25 leti sva na
isti
klopi hlače trgala. Vsa vas je hodila
k
istemu
studencu po vodo. — Dokažite, da je to
ista
ura, kakor vam
je bila ukradena. Popolnoma je
enaka
moji, ali je pa
ista
ali ne, naj
pokaže številka. Ukradena u ra je imela štev. 934814. Res je, številka
178
