6. izvor -ən: sončen, gozden;
7. možnost
-ljiv,
-ən: čitljiv, neugasljiv; viden, neizbrisen;
8. namen
-alən, -ilən
: igralen, čistilen;
9. manjšanje
-ljat, -ljast, - kast,
-hən: gostljat, grenkljat; grah-
ljast, suhljast; črnkast, rdečkast; bolehen, majhen;
10. ločevanje -er: četver, peter, mnogoter.
Raba pridevniških pripon. — Pripona
-ji
se dodaja imenom
oseb in pomeni splošno svojino:
otročji, vra žji
; ponajveč pa se
dodaja živalskim imenom:
gadji, mačji, sračji
.
Pripona
-nji
dela pridevnike iz prislovov:
sedanji, gornji, pre
zgodnji
(iz
prezgodaj
),
pomladnji
(iz
pomladi
), toda
prigoden, pomla
den
(iz
prigoda, pomlad).
Pripona
-iv
se je domala umaknila priponi
-ljiv,
nove besede
se delajo samo še s to zadnjo in imajo zdaj tvorni, zdaj trpni pomen:
kruh je
nasitljiv,
ker nasiti; otrok je
nenasitljiv,
ker se ne da nasititi.
Pripona
-ov
dela: a) svojilne pridevnike iz moških osebnih
imen:
bratov, vojvodov, Detelov
;
b) iz živalskih imen:
gadov, koštrunov;
v tem prim eru se danes
že močno uveljavlja tudi
-ji,
navadno brez pomenskega razločka;
sprva je
levova
šapa pomenila edninsko,
levja
šapa pa splošno
svojino;
c) izvedenke iz rastlinskih imen imajo snovni pomen:
ajdov
m ed
; delajo se tudi iz ženskih samostalnikov:
brezova metla, lipov
cvet;
snovni pomen imajo tudi izvedenke iz tu jih imen za blago:
irhov, žam etov
;
č) dokler gre za snov, je prav:
ilov, glinov
; ni pa tako, kadar
gre za svojino:
vodikov dioksid, kalcijev karbonat.
To velja tudi za
znanstvene izraze iz drugih panog:
ulomkova črta, krogov obod,
jezikova konica, povedkovo določilo
; rodila jih je potreba po k ra t
kem izražanju, zato jih pravopis že dovoljuje, čeprav navaja za
boljše npr.
jezična konica, povedno določilo
;
d) v ljudskem govoru je kopica pridevnikov na
-ov,
ki na prvi
videz ne ustrezajo pravilni rabi; vendar lahko ugotovimo, da gre
pri njih za snovni pomen ali pa za personifikacijo:
cukrova voda,
jesihov cvet, kruhov močnik, lojeva sveča, ocvirkova potica, otrobov
kruh, smetanova juha, želodova paša
—
jugovo vreme, jutrova de
žela, listov urednik, mlajeva luna, odborova seja, narodov blagor,
popkova žila, bičev ročnik, glavnikovi zobje, ključeva brada, lopar
jev ročaj, kolovratovo vreteno, mečeva nožnica, molkove jagode,
noževe opiati, čebrovo dno, stolova noga, uljevo žrelo, tramova peta
;
168
