Pridevniki iz staroklasičnih imen:
Ksenofontov
(Ksenofon, -nta),
Katonov
(Kato, Katona);
Odisejev, Sokratov, Horacov
ali
Hora
cijev; Venerin
(Venus ali Venera),
Ciceronov
(Cicero ali Ciceron),
Tacitov
(Tacit ali Tacitus).
Pridevniki iz romanskih in germanskih imen: 1.
Barresov
(izg.
baresou
),
Dumasov
(izg.
dumajeu
),
Descartesov
(izg.
dekartou),
Faguetov
(izg.
fagejeu
ali
f agetou).
2. a)
Morsov, Tainov
(izg.
t enou
),
Molierov, Shakespearov;
Wallaceov
(izg.
w oləsou), Lesageov
(
lesažou
);
Merimeejev
(izg.
m e
rimejeu).
b)
Zolajev, Hugojev, Richelieujev.
Pomni.
Pri tujih imenih se za mehkimi soglasniki o v obrazilih ne
spreminja v e razen za
j: Lesageov
—
Merimeejev, Zolajev.
c)
Goethejev, Dantejev, Galsworthyjev; broadwayski.
č)
Lutrov, lutrski, manchestrski, schaffhausenski, Beethovnov,
Heglov, heglovski; Wagnerjev, Schillerjev, Pasteurjev;
d)
montecarlski, buenosaireški, newyorški, Sainte-Beuvov.
e) Imena, ki se končujejo v osnovi na
-k, -g, -h, -s, -z, -c,
delajo
pridevniki po slovenskih glasovnih zakonih z mehčanjem:
Hamburg
—
hamburški, Cherbourg
(izg.
šerbur
) —
cherbourški, Tubingen
—
t ubinški, Urach
—
uraški, York
—
yorški, Atos
—
atoški, Suez
—
sueški, L inz
—
linški
f) V končniškem delu so poslovenjeni:
lilski, diepski, carcas-
sonski
(Lille, Dieppe, Carcassonne),
compienjski, bolonjski
(Compi-
egne, Bologna),
marsejski, versajski
(Marseille, Versailles).
Pomni.
Pri imenih na nemi soglasnik se pridevniško obrazilo
-ski
mehanično pripisuje:
Bordeaux (bordo)
—
bordeauxski
(
bordojsk i
),
Chamonix (šamoni)
—
chamoniski (šamonijski).
Raba pridevnikov
1. V levem žepu sta našla
srebrn
zaboj in poprosila
človeškega
orjaka, naj ga odpre. — Mladina
novi
svet čisla,
starega
pa zane
marja. Kdor se mlad belega kruha brani, bo star rad
črnega
hrustal.
V edninskem tožilniku je pridevnik moškega spola enak imeno
valniku, če stoji pred samostalnikom, ki pomeni stvar, ali rodilniku,
če stoji pred samostalnikom, ki pomeni bitje; kadar pa stoji p ri
devnik sam, stoji navadno v obliki, ki je enaka rodilniku.
166
