2.
Rad
bi pisal. Vaša milost, kaj bi
rada
? Dete
rado
spi. Bi
rade
še ležale, pa vstati morajo. Domov bi
radi
gnali, pa pasti morajo.
Sestra
rajši (rajša)
bere.
Stavčna analiza kaže, da pridevnik
rad
odgovarja na vprašanje
kako?
kakor nekakšen pregiben prislov načina. V stopnjevnju se
je danes že skoraj posplošila raba moške oblike za vse tri spole,
je pa tudi v knjižnem jeziku v rabi oblika
raje.
Pomni.
Pridevniški pomen se je ohranil v izrazu
rade volje.
3. Ž
ala
beseda boli. Da mu ne storiš kaj
žalega
!
Ž ale
misli
v srcu ni. Ž
al
besede v ustih ni. —
Tešča
ajda je tista, ki nima
polnega zrna.
Ž
enica je bila
tešč (tešča).
Nisem ga še videl
teščega.
Nekateri ljudje so težko
tešč.
S tarka mu je svetovala, naj si pomaže
rano s
tešč
slino.
Žal
in
tešč
sta pogosto nepregibna.
4. Ta klobuk je
poceni,
oni je
cenejši.
Poceni
je prislov,
cenejši
torej ne more biti njegov primernik,
ampak primernik redko rabljenega pridevnika
cen -a -o.
Namesto pridevnika
cen (cenen)
rabimo navadno prislov
po
ceni
; splošno pa sta v rabi primernik in presežnik
(naj)cenejši.
5. a)
Suha
starka na strehi čepi,
pisan
jezik na cesto moli.
Dolgost življenja našega je
kratka.
b)
Zdravi bolnega
nese. V
kalnem
se da ribariti.
Tujega
nočemo,
svojega
ne damo!
Primorska
vabi.
Pridevniki se rabijo v stavku kot prilastki in povedna določila.
Samostalniško rabljeni pridevniki so lahko isti stavčni členi kakor
samostalniki.
Izpeljava pridevnikov
Pomen pripon. — Pridevniške pripone izražajo:
1. svojino
-ov, -ev, -in, -ski:
očetov, Petrov, stričev; materin,
Jerin; otroški, delavski;
2. lastnost
-av, -ljiv, -ən, -ast:
domišljav, žuljav; pazljiv, bojaz
ljiv; služen, besen; bebast, čadast;
3. podobnost
-ast:
čebulast, kašast;
4. obilico
-av, -at, -it:
glistav, luskav; brkat, kosmat; kremenit,
plodovit;
5. snov
-ov, -ev, -en, -ən:
ajdov, atlasov, češnjev, višnjev; apnen,
koščen; cementen, žameten;
167
