Gornji pridevniki so vsi v povedni rabi. V povedni rabi imajo
pridevniki nedoločno obliko.
Pomni
1. Nekatera narečja so izgubila nedoločno obliko, npr.
ko
sem še mali bil.
V knjižnem jeziku taka raba ni dovoljena.
2. V nekaterih primerih gornje pravilo ne drži, a samo na
videz. V hlevu stojita dva konja, prvi vidi, drugi je slep. Vstopi mešetar
in vpraša,
kateri je slepi.
Tu je povedna raba samo navidezna, ker je
mešetar hotel vedeti,
kateri je slepi konj.
6. Drugi so strmeli z
velikim i
očmi. Zdelo se jim je, da je mati
zelo
velika.
Pozvonili so z
v elikim
zvonom. Ljubim jih s šumom in
hrupom ta
v elika
mesta.
Majhen
možiček,
velika
zmota.
Mali
mož,
na prste stopi!
V gornjih primerih se loči določna oblika od nedoločne (v vseh
sklonih, spolih in številih) s poudarkom ali s posebnim izrazom.
Zapomni si dobro določno in nedoločno obliko:
Dol. obl.:
v eliki, v elika, v eliko; mali, mala, malo;
Ned. obl.:
v elik, velika, veliko; majhen, majhna, majhno.
Pomni.
Narečja poznajo dosti pridevnikov, ki se jim določna oblika
razlikuje od nedoločne po kakovosti samoglasnika. Nedoločna oblika
ima v osnovi širok vokal, določna pa ozek, npr.
ena zelena steklenica
:
ta zelena steklenica; ena visoka bukev : ta visoka bukev.
V knjižni slo
venščini te razlike ne delamo več, posplošil se je izgovor s širokim sa
moglasnikom.
7. »Valjhun ravna po svoji slepi glavi,«
duhovni
pravi.
Popotni
si je otrl rosno čelo.
Pravični
se ne boji smrti.
Modri
se ne zmeni
za bedaka.
Ležeče tiskani pridevniki stoje namesto samostalnikov (
duhov
n ik , popotnik, pravičnik, modrijan),
zato imajo določno obliko.
8. Dušan
Silni.
Peter
V eliki.
Pipin
Mali.
— Stoji, stoji tam
beli
grad. Stoji na skali
sivi
grad.
Veseli
pastir.
Ledeni
dih smrti. Čez
reko čoln
črni
leti. — To je
šivalni,
ne
pletilni
stroj. Za hišo je
zelenjadni
vrt. —
Cestni
prah,
premični
poudarek,
ukrasni
pridevek,
poučni
slovar,
lirični
pesnik,
kemični
laboratorij.
Zgodovinske osebe imajo ob svojem imenu večkrat stalni p ri
devek. V narodni pesmi se ponavljajo vedno isti, stalno rabljeni
ukrasni pridevki. Nekateri pridevniki določajo samostalniku vrsto
in so nekak sestavni del imena samega; v tak ih prim erih ne vp ra
159
