c)
divji, božji, gadji, vsakdanji, slovenski, bratski, m oški
;
č)
koščen, lesen, jeklen, voden, svinčen, cerkven, duševen, jezen
;
zdrav, sanjav, krmežljav, bahav, grbav, krastav, grčav, žilav, lisast,
grbast, kosmat, travna t
;
suh, tuj, moker, sit
itd.
S prislovom
bolj
opisujejo komparativ: a) pridevniki, ki po
menijo barve; b) pridevniki, ki so po obliki deležniki; c) pridevniki,
ki imajo samo določno obliko; č) mnogi pridevniki na -en,
-ən,
-av, -ast, -at
in vsi tisti, ki ne ločijo obojne oblike.
Pomni.
Pridevnikov, ki jih lahko stopnjujemo z obrazili, ne stop
njujemo z
(naj)bolj;
izjema so primeri s posebnim poudarkom ali slo
govno posebnostjo.
4. Bodi no malo
manj
siten! Izmed vseh je
najmanj
delaven
naš razred. Kaj bi govoril, kdo je
pridnejši,
kvečjemu, kdo je
manj
len!
Samostalnikom lastnosti lahko primerjamo tudi navzdol; za ta
namen nimamo posebnih oblik z obrazili, marveč jih vsi pridevniki
opisujejo z
manj
za primernik in
najmanj
za presežnik.
Pomni.
S posebnimi prislovi lahko izražamo večjo ali manjšo stopnjo
pri vseh besednih vrstah. Stopnjevanje v ožjem pomenu besede pa ime
nujemo v slovnici le to z obrazili. Visoko stopnjo, toda brez primerjave,
izražajo pridevniki, sestavljeni s predpono
pr e-: predraga mati, pre
lepi dnevi.
Raba primernika. — 1.
Boljša
pamet
ko
žamet.
Boljši
danes
kos
kakor
ju tri gos.
S tvar, s katero se druga primerja, stoji v istem sklonu. Za pri
merjanje nam poleg primernika rabita še besedici k o , k a k o r .
2. Janko je bil
starejši
od
Metke.
Ni bilo
zadovoljnejšega
člo
veka mimo
Boltežarja.
Sila, ki izvira iz globine ljudskih množic, je
silnejša
od (mimo)
vseh sklepov
za zeleno mizo.
Stvar, s katero se druga primerja, more stati tudi v rodilniku
s predlogom
od
ali
mimo.
Pridevniki iz tujih lastnih imen
Pridevnike iz tu jih lastnih imen delamo v glavnem po pravilih,
ki veljajo za sklanjanje teh imen.
Pridevniki iz slovanskih imen:
Puškinov, Karadžičev, Sienkie-
wiczev, Tolstojev, kragujevški
(Kragujevac, -vca). Od imen, ki so
sama po sebi pridevniki, ne delamo svojilnih pridevnikov, temveč
rabimo rodilnik: slovnica
Dobrovskega,
kritika
Belinskega,
črtice
Čehova.
165
