moj,
čedni
je tvoj.
Rahel
dih je zavel iz gozdov, oj
rahli
dih, ti veješ
prek grobov!
Vsi gornji pridevniki stoje v edninskem imenovalniku moškega
spola, in vendar je med njimi razlika: nekateri imajo obrazilo
-i,
drugi ne. Ob pazljivejšem pregledu lahko ugotovimo, da obliko na
-i
rabimo šele tedaj, ko smo osebo ali stvar že poprej spoznali.
Najprej se nam predstavi učenec, k a k š e n je:
priden
ali
len.
Spoznali smo ga in, ko spet govorimo o njem, že vemo, k a t e r i
je: to je tisti
pridni (leni)
učenec.
Pridevnik ima nedoločno in določno obliko. Določno obliko
rabimo, kadar govorimo o kaki določeni, že znani osebi ali stvari.
Pomni.
Kadar ti raba določene pridevniške oblike dela preglavice, si
pomagaj z narečjem! Ako v domači govorici praviš
»en« len fant
,
potem
imaš opraviti z nedoločno obliko; kadar pa bi rekel
»ta« len fant
,
gre za
določno obliko. Vendar
»en«
in
»ta«
v takšni rabi v knjižnem jeziku
nista dovoljena.
Še en pripomoček: nedoločna oblika skoraj brez izjeme odgovarja
na vprašanje k a k š e n ? , določna na vprašanje k a t e r i ?
2. Nenadoma se razmakne
megleni
zastor. Risal sem mu
bel
križ na
črni
hrbet.
Silen
dim je bil obsenčil nebo. Na pragu je stal
mlad
in
postaven
fant.
Določna oblika ima posebno obrazilo samo v edninskem ime
novalniku (in tožilniku = imenovalniku) moškega spola.
Opomnja.
V srbščini in hrvaščini imata nedoločna in določna oblika
še deloma ločeno sklanjatev:
dobar konj, dobra konja, dobru k on ju
.
.
.;
dobri konj, dobroga konja, dobromu konju.
3. Sonce je sijalo milo kakor sam
božji
blagoslov.
Neznanski
h rup je napolnil mesto. Bil je zavit v
m rtvaški
prt. Kdo je tvoj
bližnji
? Pa se pomeriva, kateri bo
močnejši
! Jernej se je ozrl na
gospodarjev
vrt.
Sosedov
hlev je zagorel s plamenom.
Sestrin
pogled
je nem irno begal. S slepimi očmi bi našel
materin
grob.
Pridevniki na
-ji, -nji, -ski, -ški,
dalje vsi neopisani primerniki
in presežniki imajo samo določno obliko, svojilni pridevniki na
-ov,
-ev, -in
pa samo nedoločno.
4. Ti si mi
pravi
tiček!
Obči
smeh mu je bil odgovor.
Pridevniki
pravi, obči, sleherni, rajni
imajo samo določno
obliko.
5. Spomin je
sladak
kakor pesem. Nikoli še nisem bil tako
miren
in
srečen.
Tisti človek mi je bil zmeraj
zoprn.
Sam sebi sem
se zdel
tuj
in
grd
. Ni
nesrečen,
kdor v grobu leži.
158
