dokazuje, da ta u ra vaši ni le
enaka,
marveč da je
ista.
— Ves očetov
je:
ista
usta,
isto
visoko čelo,
iste
žive oči, le nos je nekoliko drugače
ukrojen. — Podpisani prosi odbor, da bi mu (brez
isti)
dovo lil. . .
Najdena je bila torbica; dobi se . . . (ne:
ista
se d o b i...) Izgubil sem
listnico; kdor
jo
najde, naj jo odda . . . (ne: kdor
isto
n a jd e ...) Pod
klancem se je vil potoček in preko
tega
ali
njega
(ne:
istega)
je
držala lesena brv.
Isti -a
-o ne smemo pomensko zamenjavati z
enak -a -o.
Včasih
s tem zaimkom izražamo popolno podobnost, ki je tako velika,
kakor da je istost. Dokler je razvidno, da je to le pesniški izraz po
dobnosti, je tako izražanje pravilno, sicer ne. Po tujem vplivu se
isti
-
a -o
nepravilno uporablja zlasti v uradnem dopisovanju na
mesto nepotrebnega ali potrebnega osebnega zaimka ali
ta ta to.
Včasih se veže
isti
z drugimi kazalnimi zaimki, npr.:
taisti, isto ta k
,
a je domača le prislovna zveza
takisto;
namesto
taisti
človek p ra
vimo
prav isti človek, isto taka zmota = prav taka zmota;
ljudsko
pa je:
takisto vam povem
. . .
I s t i -a -o smemo torej rabiti v pravem pomenu istosti, ne pa
enakosti ali namesto osebnega ali drugega kazalnega zaimka.
Pomni.
Brez potrebe se kazalni zaimek ne sme rabiti; pravimo:
jabolka so na našem vrtu dobro obrodila, sosedova so pa prezgodaj
odpadla (ne:
ona
pri sosedu ...).
Vprašalni zaimek
Kaj je. —
Kdo
pristni kov moža razbere?
Kaj
ste šli gledat na
goro?
Katera
zver je krvoločnejša od tigra?
Čigava
je ta podoba?
Kakšen
pa si? Klepec, pokaži,
kolika
moč ti je dana!
Vprašalni zaimek vprašuje po osebah ali stvareh, njih last
nostih, pripadnosti in vrstah.
Vprašalni zaimki so:
1. samostalni:
kdo?
—
kaj?
2. pridevni: a)
kakšen kakšna -o? k olik
-
a
-o?
k olikšen -šna
-o?
b)
čigav čigava čigavo?
c)
kateri ka tera ka tero?
Zaimka
kdo?
in
kaj?
se ne moreta uporabljati z odnosnim samo
stalnikom, ker z njima po samostalniku ra vno vprašujemo. Rabita
se torej kakor samostalnika ali s a m o s t a l n o . Vsi drugi vp ra
šalni zaimki pa se rabijo kakor pridevniki ali p r i d e v n o . Z njimi
vprašujemo po lastnostih, pripadnosti in vrstah stvari.
12
*
179
