ki se zmeraj uporablja samostalno; v taki uporabi je
nič
pravi za
imek in se navadno sklanja, npr,: Ne moke, ne kruha, ne krompirja,
ne mleka,
ničesar
nimam več pri roki.
c) Vse dni sem bil doma.
Vsi
razredi so na delu. Z
vsemi
štirimi
se brani dela. Po
vseh
hribih gorijo kresovi. Mi smo štirje,
vsi
pa
stirji.
Vseh
pet se vas ne bojim.
Vsi
so prihajali.
V množini so oblike
vsi vse vsa
pravzaprav nedoločni pridevni
števniki, ki povzemajo vse mišljene posamezne predmete in dele
enote. V množini torej opravlja oblika tisto nalogo, kakor jo opravlja
edninska oblika pri snovnih imenih, k jer ne štejemo posameznih
sestavnih delov:
v es pesek, vsa pšenica, vse drevje.
Dvojine zaimek
v tem pomenu nima, namesto te rabimo obd obe, ki enako iz
črpno zajame dvojice predmetov kakor
vsi vse vsa
množino pred
metov. Zato tudi pravimo:
obadva, obedve
kakor
vsi trije, vse štiri
,
vseh pet
itd., k jer
oba
in
vsi
povesta, da je število s tem izčrpano.
Zato pa v množini
vsi vse vsa
ne morejo več imeti pri samostalnikih
podobnega pomena kakor
cel
-a -o;
ves hleb
ne morem postaviti v
množino
vsi hlebi,
ker pomeni to nekaj čisto drugega; v takem p ri
meru navadno rabimo k ar
celi hlebi; vse dni sem bil doma
pomeni
nekaj drugega kakor
cele dni sem bil doma;
tam je rečeno
vse,
da
torej ni bilo presledkov, medtem ko drugi stavek presledke dopušča,
trd i pa, da sem bil včasih doma
cele dni. V s i razredi so na delu
ne
pove, da so razredi tudi c e l i , marveč le, da so zastopani vsi raz
redi;
c e l i razredi so na delu
pa nasprotno trdi, da so nekateri
razredi kar celi, nič pa ne pravi, da bi bili tudi vsi razredi zastopani
pri delu.
č) Bil je
ves
trd od mraza. Videl sem ga
vsega s r e č n e g a .
Vsemu
z a d o v o l j n e m u nisem hotel greniti veselih ur. Otroka
sta prijokala
vsa
p r e z e b l a . Bili sta
vsi
z a r i p l i v obraz.
Okna so bila
vsa
r a z b i t a (loči: Vsa okna so bila razbita!).
V teh p rim erih zaimek
v es vsa vse
dopolnjuje pridevnik in po
udarja popolnost pridevnikovega pomena in se ujema s pridevnikom
v sklonu, spolu in številu. Nadomestili bi ga lahko tudi s prislovnimi
izrazi
čisto, docela, popolnoma
ipd. V takih primerih lahko rabimo
ves
tudi v dvojini, medtem ko ga le redko moremo rabiti v množini,
ker je raba dvoumna.
2. Pojdi ven,
nekdo
bi rad govoril s teboj, pa ga ne poznam.
Nekaj
mi manjka, pa sam prav ne vem kaj.
Neki
mlad človek
ti je prinesel to pismo. To mi je
nekdo
zaupal kot skrivnost.
Nekaj
sem zvedel, pa ti ne povem.
Neki
ljudje še zmeraj ne mirujejo.
188
