a) V nekaterih m a t e m a t i č n i h i z r a z i h :
množeno, de
ljeno, ulomljeno z dve, tri, štiri,
pet itd., ker čutimo v tem okrajšano
izražanje:
množeno s (številom) dve, tri
itd. —
11 : 22
=
44 : 88
be
remo v matematiki:
enajst proti dvaindvajset je kakor štiriinštiri-
deset proti oseminosemdeset. Koren iz 25 (petindvajset), 81 (ena
inosemdeset).
V navadnem govoru še pravimo: kaj bosta
dva proti
desetim;
v športnem življenju pa je v navadi: Zmagal je Partizan
s 5 :2
(pet proti dve).
b) Števnikov ne sklanjamo tedaj, kadar imajo vlogo i m e n a
ali z n a č k e : Odpeljal se je z avtomobilom
3678 (tri tisoč šeststo
oseminsedemdeset).
Strmoglavil je z letalom
B 546 (pesto šestin
štirideset).
Izumitelj je upal, da je s svojim
606 (šeststo šest)
našel
zdravilo za vse. P ri številki
115 (sto petnajst)
se je obrnil na levo.
Knjiga je bila odobrena z odlokom
5609 (pet tisoč šeststo devet).
Med
30
in
40 (trideset in štirideset)
nekje je napaka. Ali znaš do
pet
šteti? Štej do
deset!
(Ko bi ukazal:
Š tej do desetih!
, bi bila naloga
lahko zelo huda.)
c) Za nekaterimi p r e d l o g i : Nabralo se je do (= nekako)
15 (petnajst)
ljudi. Oskrba je od
350 (tristo petdeset)
din naprej.
Zasluži od
60 do 80 (šestdeset do osemdeset)
din na uro. Nekaj
nad (20), (pod 30)
din na uro. Plačal boš
okoli
(= približno, nekako)
40
din na mesec. V vseh teh zvezah so predlogi dobili nekak p ri
slovni pomen. Kadar jih uporabljamo kot prave predloge pred
nizkimi števili, se števniki še zmeraj sklanjajo: Od
30 (tridesetih)
sošolcev nas je še 12 živih.
Nad tistim i 10 (desetimi)
škodljivci se
je razjezil. P repir se suče
okoli desetih metrov
sveta.
Raba. — 1.
En
krivični vinar
deset
pravičnih sne.
En
cvet ne
naredi pomladi.
Ena
se tebi je želja spolnila. Grob se za grobom
vrsti,
eden
med njimi še ni bilke zelene rodil.
Eden
ni
nobeden.
Noben
ud ni premajhen,
nobeden
prevelik. — Krepka primera —
dala bi zanjo cekin. Dal mu je dinar. Za tisočak se že nekaj dobi.
Recimo
kako
pametno! Vsaka pesem je le
nekaj
časa lepa. Včeraj
je bila pri nas
neka
ženska. Naj le še
kdo
kaj reče. — Napačno je:
Dal mu je en
dinar.
Za en
tisočak. . .
Recimo eno
pametno!
Naj le
še
eden kaj
reče . . .
ena ženska,
. . . en
čas.
Števnik
eden
in nikalno obliko
nobeden
rabimo samo samo
stalno za moški spol ednine;
en ena -o
rabimo pridevno, a zmeraj
samo k o t p r a v i š t e v n i k , č e j e p o u d a r j e n ; če ni
poudarjen, rabimo namesto njega nedoločne zaimke ali pa ga popol
noma opustimo, ker že ednina pove število.
13 Slovenska slovnica
193
