-ca: desetica, stotica, tisočica
,
desettisočica
; pač pa enica iz
glavnega števnika, ne iz vrstilnega;
-nka:
tretjinka, četrtinka, osminka, šestnajstinka
kot oblika pa
p irja ali kot votla mera ali različna dolžinska vrednost not v glasbi;
-nski: četrtinski, osminski, šestinski
itd., zlasti v glasbi pri
taktu, pa tudi drugod.
Vse te in take izvedenke pa delamo le od nižjih števil in od
višjih nesestavljenih, ker so dolge besede težko uporabljive. Zato
si tudi pomagajo stroke, ki imajo opraviti s števili, z značkami.
Včasih nam je kar nemogoče najti pameten domač izraz za take
primere: 1/1001, 1/102; tu ne moremo reči
ena tisočprvina, ena stodru-
gina,
pa tudi ne
tisočednina, stodvojina.
Zato si pomagamo- z opisom:
ulom ljeno s tisoč ena, s sto dve
.
Prvina
je popoln samostalnik, kjer
komaj še čutimo zvezo s števnikom.
Četrtek
in
petek
nosita ime po
četrtem in petem dnevu v tednu, števnik
vtori,
to je drugi (od tod
torek), se je izgubil v današnji slovenščini.
2. Iz ločilnih števnikov imamo več v rst izvedenk:
a) sestave s samostalniki in pridevniki:
četverokotnik, petero
krak, šesterokoten, obojestranski, četveronožec, osmerostop, dese
teroboj
itd. — Pravimo sicer
trikotnik,
tudi
štirikotnik
— a na
tančno vzeto je to le kvadrat, ker ima vse kote enake,
četverokotnik
je pa vsak lik s štirim i različnimi koti.
b)
-ica: dvojica, trojica, četverica, peterica
ali
petorica
itd. za
skupinska imena;
c)
-ka: enojka, dvojka, trojka
(za številke in skupine),
četverka,
peterka, osmerka
itd.;
č) glagoli:
podvojiti, potrojiti, početveriti, podeseteriti, posto
teriti, potisočeriti.
3. Iz množilnih števnikov imamo izvedene predvsem samostal
nike na
-ost: enojnost, dvojnost, trojnost, stoternost; enkratnost,
desetkratnost
itd., ki zaznamujejo lastnost kake stvari.
Večino tak ih tvorb poznajo tudi prislovni izrazi količine.
4. Izvedenke iz glavnih in vrstilnih števnikov se v obliki veči
noma strinjajo:
enica
ali
enka, štirica
ali
štirka, petica
ali
p etka,
sedmica
ali
sedma, osmica
ali
osma, desetica
ali
desetka
(tudi sku
pina po deset).
Od osnove
eden
je tudi
edin -a
-o, ki poleg števila izraža tudi
osamelost (od tod pomen:
beden, siromašen; edinščina
pomeni bedo,
siromaštvo);
edini sin, edina to lažba
. . . pomeni: eden
in sam sin
.
201
