glagolski vid, nam dokazuje tudi raba tujk, ki so v isti podobi
dovršne in nedovršne; pri starih izposojenkah je ljudski čut razvil
dovršne in nedovršne oblike, npr.:
žagati
— ob-, od-, na-, po-, pre-,
pri-, se-,
u -
,
za-žagati.
— ob-,
pri-žagovati
itd. Dokler glagol ni
tako živ, da bi mu lahko določali pomen s predponami in spre
m injali vid, toliko časa nam ni domač.
Včasih se torej domačim glagolom s prenesenim pomenom ob
isti obliki spremeni tudi vid. P ri novejših tu jkah glagolskega vida
največkrat ne ločimo.
4.
Pišem
nalogo. Nesrečnež, kaj si storil, si jo res tako
pisal?
— Drug za drugim stopajo sužnji in vsak nese svoj tovor. Kmalu
bo dovolj moke, že oni teden
je
Janez
nesel
v malin.
V gornjih dvojicah sta glagola
pisati
in
nesti
rabljena nedovršno
in dovršno. Zdi se, da preteklost dejanja v določenih okoliščinah
lahko da sicer nedovršnemu glagolu vid dovršnosti.
Prehajanje dejanja
Kam dejanje meri. — 1. Jernej
je zidal
h i š o ,
oral
p o l j e ,
spravljal
s e n o in s l a m o . Od čuda
je odprla
u s t a .
Vzel je
c u l o in š k o r n j e in p a l i c o .
Čakam
v o z a . Berač
prosi
d a r u . Nekatere živali č l o v e k u
koristijo
, druge m u
škodu
jejo. Pomagaj
b r a t u v nesreči! Rudi
je skrbel
z a m a t e r . Ju re
je hrepenel
p o d o m o v i n i .
Bili
in
mučili
s o n a r o d ,
uklo
nili
g a niso. Ne
plaši se
z n o j a , ko gre za svobodo!
Dejanje (zidanje, oranje, spravljanje itd.) izhaja iz osebkove
besede (Jerneja) in prehaja na predmet zunaj njega (na hišo, polje,
seno, slamo). To velja tudi za primere, ko predmet ne stoji v tožil
niku, recimo škodovanje izhaja od živali in p rehaja na človeka.
Glagole, katerih dejanje more p rehajati na predmet zunaj
osebka, imenujemo p r e h o d n e (tranzitivne). Prehodni so vsi
glagoli, kjer sprašuješ po sklonih. Če stoji predmet v tožilniku, so
d i r e k t n o prehodni, sicer pa i n d i r e k t n o prehodni.
2. Na strehi
je zaplapolal
rdeč in tenak ogenj visoko proti nebu.
Goreče treske so
padale
na zoreče polje. Ljudje so
stali
in
trepetali
.
Grad
je kipel
nad mestom in
rasel
iz zelenja kakor otok. Ko
so
gorele
naše vasi, ko
so umirali
talci in
odhajali
v taborišča naši
najboljši, slovenski narod ni
klonil.
Gornjim glagolom dejanje (plapolanje, padanje, stanje, trepe
tan je itd.) ne prehaja in v nobenem primeru ne more prehajati na
kak predmet zunaj osebka.
208
