Vsem gornjim nedoločnikom je skupno nedoločniške obrazilo
-ti, ki se dodaja nedoločniški osnovi. Če odpahnemo nedoločniško
obrazilo, dobimo nedoločniško osnovo.
2.
Tresel
se je, ko je jel
pisati. Želel
je, da bi prišel kdo
pisat,
zakaj
prepisovanje
mu je bilo od nekdaj zoprno. Ko je bil papir
razvit,
je
videl,
da je že vse
napisano
; nekdo mu je
skrivši napisal.
Nič več se mu ni
tresla
roka, ko je
držal
papir in
bral
lepo
.pisanje.
Ležeče tiskane besede so neosebne glagolske oblike (nedoločnik,
namenilnik, deležniki razen sedanjih dveh, glagolnik). Č
e
odbijemo
obrazila, dobimo osnovo, in sicer vedno nedoločniško.
Pisati
ima
npr. sedanjiško osnovo
piše-,
nedoločniško pa
pisa-.
Oblike
pisa-t,
pisa-nje, pisa-l, pisa-n
jasno razodevajo nedoločniško osnovo.
Iz nedoločniške osnove delamo: 1. nedoločnik z obrazilom -ti;
2. namenilnik z obrazilom -t; 3. opisni deležnik z obrazilom -(ə)i,
-la, -lo;
4. tvornopretekli deležnik z obrazilom
-(v)ši; 5.
trpno-
pretekla deležnika z obrazilom
-(e)n, -(e)na, -(e)no
ali
-t, -ta, -to;
6. glagolnik na
-(e)nje
ali
-tje.
Velelniška osnova.
— Določi osebo, število in naklon:
nes-i
ču-j
su-ni
žel-i
del-aj
piš-i
kup-uj
nes-i-va ču-j-va su-ni-va žel-i-va del-aj-va p iš-i-va kup-uj-va
nes-i-ta ču-j-ta su-ni-ta žel-i-ta del-aj-ta piš-i-ta kup-uj-ta
nes-i-mo ču-j-mo su-ni-mo žel-i-mo del-aj-mo piš-i-mo kup-uj-mo
n es-i-te
ču -j-te su-ni-te žel-i-te del-aj-te piš-i-te kup-uj-te
Če odpahnemo obrazila, dobimo velelniško osnovo. Druga os.
edn. je v velelniku brez obrazila, torej enaka osnovi; tre tja oseba za
velelnik nima lastnega obrazila. Velelniška osnova je navadno raz
lična od nedoločniške in sedanjiške. Za vse velelniške pripone je
značilen glas i (za samoglasniki se spreminja v
j).
Obrazila za 1. in
2. os. dv. in mn. so ista kakor v sedanjiku. Velelniška osnova se
končuje s priponam i -i-,
-j-, -ni-, -aj-, -u j-.
Pomni.
Včasih se uporablja velelnik tudi za 3. os. edn.:
Zgodi se
njegova volja!
Po obliki je enak 2. os. edn.
Glagolska podstava.
— Če glagolskim oblikam odbiješ obrazila,
dobiš nedoločniško, sedanjiško ali velelniško osnovo. Ako osnovam
odpahneš še pripone, dobiš isti del glagola, ki je skupen vsem
oblikam istega glagola, p o d s t a v o . Glagolska podstava more na
stopati v različni prevojni stopnji: br-a-ti — ber-e-m — na-bir-a-ti;
215
