Sedanjik ima oslabljeno prevojno stopnjo kakor glagoli v nos-
niškem razredu. Polglasnik izpade, kadar ni poudarjen, ali pa se
okrepi v
a,
kadar je poudarjen
(trem
in
tarem).
Glagol
um reti
ima
v sedanjiku
umrem
in
umrjem.
P o s e b n o s t i . P ri glagolu
dreti
se tvorni deležnik na -č glasi:
deroč
in
dereč.
Trpni deležnik na -t:
odrt, potrt, ocvrt, odprt, zavrt,
zm let
. Nima ga glagol
umreti;
tu ga nadomešča opisni deležnik
um r l: Umrla tovarišica je bila izvrstna bolničarka.
Nekateri izmed teh glagolov imajo trpn i deležnik na -n:
(za)klan.
Samoglasniški razred. — a) Vi-ti, vi-je-m; piti, pijem; vpiti,
vpijem; skriti, skrijem; bi-ti, bi-jem; liti, lijem; gniti, gnijem;
b) ču-ti, ču-je-m; plu-ti, plovem = plu-jem; rjuti, rjovem =
rjujem ; sluti, slovem = slujem; sezu-ti, sezujem; obu-ti, obu-je-m;
c) znajti, znam < zna-je-m; nasta-ti, nasta-ne-m (po II. vrsti);
č) de-ti, de-ne-m (po II. vr.) = de-je-m = dem; smeti, smem <
sme-je-m; speti, spem; veti, vejem; vreti, vrem < vre-je-m; peti,
pojem; šteti, štejem; greti, grejem.
Podstava se končuje na samoglasnike:
-i, -u, -a,
-e. Zev med
obema samoglasnikoma v sedanjiku zapira
j
, redkeje
v.
P o s e b n o s t i . 1. Trpni deležnik je večinoma na
-t: zvit, izpit,
skrit, prečuta noč, podplute oči, sezut, obut, odet
,
razodet, zavreta
juha, lepo zapeta pesem.
Le glagoli na -a imajo -n:
znan, prestan.
Neprehodni glagoli tega deležnika nimajo, namesto njega se upo
rablja opisni deležnik na -Z:
proslul človek, nastala škoda, smelo
dejanje, uspela prireditev, vrela voda
,
gnilo jabolko, ostali žalujoči.
2. V velelniku se je pripona -i s predhodnim samoglasnikom spo
jila v dvoglasnik:
vi-i-te > vijte, ču-i-te > čujte, zna-i-te
>
znajte,
de-i-te > dejte.
Koder je pripona -
ve
- ali -
ne
- v sedanjiku, tam se
je ohranila tudi v velelniku:
rjo-vi-te, slo-vi-te, posta-ni-te!
Glagol
vreti
ima velelnik:
vrl, vrite!
3. P ri nekaterih glagolih se je po sedanjiku razvila nova gla
golska oblika:
rjovem
—
rjoveti; slovem
—
sloveti, slovim;
odtod
novi deležniki na
-č: rjoveč, sloveč
(namesto
rjovoč, slovoč);
od
tod tudi
čujoč
(kot pravi deležnik) in
čuječ
(kot pridevnik).
Poudarek v prvi vrsti. — a) Poudarek na osnovi:
gosti, godem,
g odi! godite! godel, godla, zagoden, godenje.
V velelniku nekaterih glagolov že nastopajo dvojnice:
tresite
in
tresite;
tako še
t olcite, vlecite, vrzite
!
221
