zeleneč.
Velelnik 2. os. edn. se loči od sedanjika 3. os. edn. po
poudarku:
sedi
—
sedi (sedi
je od
sesti), gori
—
gori, visi
—
v isi
,
veli
—
v eli, trpi
—
trpi, živi
—
živi.
2.
Klečati, klečim; ječati, ječim; kričati, kričim; molčati, mol
čim; ležati, ležim; držati, držim; režati, režim; bežati, bežim;
sliš-a-ti, sliš-i-m; vršati, vršim.
Gornji glagoli imajo v nedoločniku pripono
-a-,
toda samo na
videz. Po glasovnih zakonih so se namreč glasovi
k, g, h
pred
-e-
omehčali v
č, ž, š,
torej:
krik-e-ti, leg-e-ti, slih-e-ti
(prim.
krik,
lega, sluh!) so se
spremenili v
krič-e-ti, lež-e-ti, sliš-e-ti.
Za č,
ž,
š
in
j
se je priponski
-e-
spremenil v
-a-,
torej:
krič-a-ti, lež-a-ti,
sliš-a-ti.
V sedanjiku imajo pripono
-i-
kakor glagoli pod 1. Zapomni
si, da sodijo glagoli na
-ati, -im
v 3. vrsto! P rav tako
bati se <bojati
se, boj-i-m se
in
stati < stojati, stoj-i-m.
Med glagoli, ki gredo po več vrstah, je tudi
smejati
se; sed.
smejim se
(III. vr.),
smejem se
(V, 2) in
smejam se
(V, 1).
P o s e b n o s t i . 1. Isti glagol se včasih sprega po dveh vrstah:
cvesti, cvetem,
vel.
cveti, cvetel
ali
cvel, cvetla
ali
cvela, cvetoč
so
oblike po I. vrsti; poleg teh se je razvil nov nedoločnik s pripono
-e-: cvet-e-ti,
iz tega pa nove oblike po 3. vrsti:
cvetim,
vel.
cveti,
cvetel, cvetela, cveteč.
Podobno
sloveti
iz
sluti, rjoveti iz rjuti,
rjovem
.
Glagol
spati
ima sedanjik
spim, spiš,
velelnik
spi, spite
in de
ležnik
speč
po III. vrsti, vse druge oblike pa po V. vrsti.
2. Nedoločnik
hoteti
se sprega po 3. vrsti, prav tako velelnik
hoti,
sedanjik
hočem
<
hot-je-m
pa ne. Nikalna oblika
n očem <
nehočem
ali
nečem
<
nehəčem
; skrčena oblika
čem,
češ,
če
je
nastala iz
həčem, həčeš.
3. Iz nedoločniške podstave delamo deležnik na
-en,
iz tega pa
glagolnik. Zatorej so pravilne oblike:
zažel-en, požel-enje, žvrgo
lenje, hrepen-enje, koprnenje
(ne pa:
zaželjen
itd.). Izjemoma sta
prišla pod vpliv glagolov IV. vrste
življenje
in
trpljenje,
ki bi se
morala glasiti
živenje
in
trpenje,
kakor jih beremo še v 17. st.
4. Od glagola
stati, stojim
sta pravilno izvedeni obliki
obstati,
obstojim
in
pristati, pristojim,
nedovršnika pa:
obstajati, obstajam
in
pristajati, pristajam,
kakor imamo tudi:
nastajati, postajati, vsta
jati
itd., ne pa:
nastojati, postojati, vstojati,
tako tudi ne:
obsto
jati, pristojati.
5.
Obledelo
pisavo sem komaj razločil. Janez je prišel iz Brč
kega z
ogorelim
obrazom.
Osiveli
lasje so pričali o hudih skrbeh.
Zastareli
dolgovi.
Zardela
lica.
Počrneli
zidovi.
224
