V štiri- in večzložnicah se je nujno razvil stranski poudarek
svetovati
in ta je lahko prevzel vlogo glavnega; tako se je vsa ta
poudarna vrsta v nedoločniku zlila s končniško poudarjenim
kupo-
vati
in je po njem tudi razvila sedanjik
svetujem.
Dvojnice so zapi
sane že v SP, ki dovoljuje poleg
km etovati, km etujem
tudi
kmeto-
v ati, km e tujem
in tako še:
nadlegovati, napredovati, obedovati,
zaznamovati, škodovati, pomenkovati se, popotovati, posredovati,
varovati, zanohtovati, pritrkovati, pohajkovati, oležkovati, zajtr
kovati, zalezovati.
b) Poudarek na obrazilu:
kupovati, kupujem, kupuj! kupu jte!
kupoval, kupovala, kupovanje.
B r e z p r i p o n s k i g l a g o l i
Brezpriponski glagoli so:
dam, jem, vem
in
sem.
Vsi so brez
pripone v sedanjiku, v nedoločniku ima pripono samo glagol
vedeti.
Zato se obrazila dodajajo neposredno podstavi; pri tem se po gla
sovnih zakonih dogajajo spremembe, zaradi katerih so nam ti
glagoli v svojih oblikah nepravilni.
Biti
dela oblike od več korenov
in s tem še veča vtisk nepravilnosti, medtem ko se zloženke uvr
ščajo v druge vrste.
Oblike.
— 1. V sedanjiku spregamo te glagole takole:
E d n i n a
1.
2.
3.
D v o j i n a
1.
2.
3.
M n o ž i n a
1.
2.
3.
dati
dam daš da
dava dasta dasta
damo daste dajo
jesti
jem ješ je
jeva jesta jesta
jemo jeste jejo
vedeti
vem veš ve
veva vesta vesta
vemo v este vejo
biti
sem si
je
sva sta sta
smo ste so
V dvojini in množini je tudi končni poudarek: dasta , jesta,
vesta, damo, jemo, vemo, daste, jeste, veste, dado, jedo, vedo.
Glagol
dati
ima v 3. os. mn. poleg
dado
še obliki
dajo
(včasih
tudi
dajo,
a je treba dobro ločiti od
dajo = dajejo
(od glagola
da
jati)
in
dade.
Tako se spregajo tudi zloženke:
do-, iz-, ob-, od-, po-,
pre-, pri-, pro-, raz-, v- se, za-dati.
Glagol
jesti
ima v 3. os. mn. obliki
j ejo
in
jedo.
Po osnovnem
glagolu se spregajo tudi zloženke:
iz-, na- se, ob-, od-, po-, pre-,
raz-, u-, za-, izpod-jesti
in
sn-esti,
k jer ima predlog še prastaro
obliko.
232
