izvedela je
in
izvedla je, razvedelo se je
in
razvedlo se je, zavedela
se je
in
zavedla je.
Glagol
povedati
ima deležnik po V. vrsti: po
vedal -a -o.
Vedeti
nima trpnopret. del. na -n;
povedati
in zloženke:
povedan
-a -o,
zapovedan
-a -o ga delajo po V. vrsti. Redko se rabi
zvedevši,
toda
zapovedši.
Namenilnika nimajo
vedeti
in zloženke;
namesto
povedat
, ki je dovršnik, navadno rabimo
pravit.
Pomni.
Izveden izvedena
-o je danes le še pridevnik.
b i t i :
bil -a -o,
tako tudi zloženke; osnovni glagol trpnega
deležnika nima, zloženke pa po IV. vrsti:
dobljen
,
pozabljen
, toda
prebit
; —
bivši
-a -e se rabi kot pridevnik;
pozabivši
(se rabi tudi
kot prislov),
dobivši, iznebivši se.
Namenilnika nima.
Čas i
P o o b l i k i i n v i d u
Po obliki. — a) Bambek
gleda
za fazanom, kako naravnost in
strmo
leti
med drevjem,
lopota
s perutmi,
se leskeče
v kovinskem
sijaju; vlečka peres
pometa
za njim. Nenadoma ostro
zabrni
strel.
Fazan
se preobrne
in težko
telebi
na tla.
b) »Nič se ne boj, Martin! To
bom
že
poravnal
sam brez tebe.
S cesarico
bom
že jaz
govoril,
da
bo
prav. Mošnjo cekinov ti bom
dal,
ti
boš
pa blago
pustil.
Kdo bo to
prenašal
z Dunaja domov?«
c) Karavana
je
vsako jutro že zgodaj
odrinila
. Živina
je
enako
merno
stopala,
spremstvo pa
je hodilo
in
jahalo.
Puščava
je bila
od dne do dne bolj divja. Kraj pota
so ležali
ostanki živali;
obrale
so
jih zverine,
izpral
jih je dež in
posušilo
sonce do golih kosti.
č) Ko se
je bil
za trdno
namenil,
napraviti si stanovanje, je
vgozdil v zemljo štiri stebre pokončnike, jih prevezal s prečnjaki,
vtvoril na vsakem koncu brano in obesil v rh vsega sleme. Ker pa
ni bil postavil
nobene kamnitne vloge, se je hiša pobesila.
Ležeče tiskani glagoli v zgornjih stavkih so dovršni in nedo
vršni; stoje v različnih časih: sedanjem, prihodnjem, preteklem in
predpreteklem . Sedanji čas delamo s posebnimi obrazili za različne
osebe in števila. (Glej spodnjo razpredelnico!) Druge čase sestav
ljamo z glagolom
biti
in opisnim deležnikom na -l,
-la, - lo
; prihodnji
čas delamo s prihodnjikom glagola
biti
in opisnim deležnikom;
pretekli čas delamo s sedanjikom glagola
biti
in opisnim deležni
kom; predpretekli čas pa s preteklim časom glagola biti in opisnim
deležnikom.
234
