preteklim časom, ker je razmerje med dejanji obeh stavkov pomen
sko dovolj jasno tudi brez oblike predpreteklega časa.
Dovršno pretekli čas pomeni v nekaterih odvisnikih dejanje, ki
se je moralo zgoditi pred preteklim dejanjem v glavnem stavku.
Pomni,
Včasih dovršno pretekli čas izraža tudi neposredno izvršeno
dejanje, ki iz preteklosti sega s svojim zaključkom prav do sedanjosti:
Toliko časa sem ga čakal, s e d a j je pa le
prišel
( = je le tu). Tako si
pel, s e d a j
si onemel (=
sedaj molčiš). Prislovni izrazi, ki zaznamujejo
sedanj ost, so manj občutljivi za pravi trenutek sedanjosti kakor dovršni
glagol.
Predpretekli čas. — France si je polagoma opomogel: blago
dejna ploha
je bila ohladila
soparico, veter
je bil premešal
ozračje
in
razgnal
dimasti prah, ki plava navadno nad mestom. — S čim
ste se
mu
bili prikupili,
da vas ni mogel pozabiti? — Kakor
je bil
obljubil,
tako je tudi storil. Konja, ki
so ga bili
oče predlanskim
kupili,
smo že lani prodali. Tisto noč očeta ni bilo doma, ker
je bil
šel
izgubljene hčere iskat.
Ležeče tiskani dovršni glagoli stoje v predpreteklem času in
izražajo dejanje, ki se je zgodilo pred nekim drugim dejanjem v
preteklosti. V odvisnikih bi to preddobnost lahko izrazili tudi z do
vršno preteklim časom. P redp retekli čas je oblikovno malo v rabi,
ker ga večinoma lahko nadomesti pretekli čas.
P redpretekli čas (pluskvamperfekt) se dela redno iz dovršnikov.
Nakloni
Povedni naklon. — Po nebu ščip
plava
,
šumi, šumi
Drava . . .
Pastir
je bil nabral
suhljadi,
nesel
v mesto jo naprodaj. Ko
se
to
zgodi,
tedaj
končana
pot bo moja in konec bo težav in boja.
Branili
smo se
dolgo brez podpore, kdor
hoče
se podati, mu ne
branim.
Mar
veš,
da
tečeš
tik grobov? Kdaj
je bil
narod
osvobojen?
Bomo videli,
kdo ga bo
nosil
prvi.
Ležeče tiskane glagolske oblike v stavkih prvega odstavka
n ekaj trdijo, izpovedujejo. S toje v vseh časih in načinih. V vp ra
šaln ih stavkih z enakimi oblikami poizvedujejo po gotovosti in
resničnem stanju. S toje v glavnih in odvisnih stavkih.
Glagolske oblike, ki nam rabijo za izražanje resničnega stanja
in osebne gotovosti, v vprašalnih stavkih pa za poizvedovanje, ime
nujemo p o v e d n i naklon ali indikativ.
244
