V 1. in 3. os. edn. in v odvisnem govoru nam želelnik rabi
namesto velelnika.
3. »Je rekel, da pojde od hiše.« »Kar
naj !
« — »Toži nas.« »
Naj !
Bo že dobil, kar išče.« — »V našem seka.« »Pusti ga,
naj
!
«
—
»Dežuje.«
»Naj,
saj imamo doma dosti dela.«
Naj
je iz velelnika
nehaj = pusti,
a se je čut za ta pomen izgubil.
Nekaj samostojnosti je še ohranil tam, k jer nočemo ponavljati
glagola iz prejšnjega stavka in kratko rabimo samo
naj.
Pogojnik. — 1. Ko
bi
koza rep
imela, bi se
muham
branila.
Ko
bi
ne bilo tatov,
bi
ne
bilo
treba ključavnic. Ko
bi
ne
bil
zajec
nazaj
zijal, bi
ga ne
bil
pes
pobral.
Če
bi se
pridno
učil, bi še izdelal.
V teh zloženih stavkih nam glavni stavek pove, kaj bi bilo, ako
bi bil izpolnjen pogoj, napovedan v odvisniku; kjer ta ni uresničen,
se tudi dejanje glavnega stavka ne uresniči. Če pa se pogoj uresniči,
se uresniči tudi dejanje glavnega stavka. Taka na pogoj vezana
dejanja izražamo s posebno glagolsko obliko, ki ji pravimo p o
g o j n i k ali kondicional. Ime ima od te zveze zato, ker v takih
zvezah ne moremo rabiti druge oblike kakor pogojnik.
V slovenščini je edina prava pogojniška oblika bi; ta se danes
rabi za vse osebe in števila v tej nespremenjeni obliki (včasih je
bila to le oblika za 3. osebo ednine). Z njo in opisnim deležnikom
na
-l
-la -lo
delamo druge pogojne oblike.
Pogojnik ali kondicional izraža dejanje, vezano na neuresničljiv
ali uresničljiv pogoj; pogojnik delamo z bi in opisnim deležnikom.
2. a) Kaj bi pa rad
povedal
? Lakomnik bi še lastnega brata
prodal.
Po vsem bi
sklepal,
da je učenec siromašen. Krjavelj je
želel, da bi
izdelal
hitro, pa je hotel tudi, da
bi bilo
dobro. Ko bi
bilo
danes lepo, bi ju tri
dobili
obisk.
b) Ko
bi
vas
bil
popred
našel,
morda bi
se bilo naredilo.
Tudi
sovražnik bi ne
bil mogel
reči, da Martinek nima dobrega srca.
Lani bi
bil
jaz pripravljen, ko
bi bili
tudi vi.
Pogojniki v stavkih pod
a
izražajo dejanje v sedanjosti ali pa
hkratnost z dejanjem v preteklosti; pod b pa izražajo dejanje v
preteklosti in predpreteklosti. Oblikovno se ločita oba pogojnika
tako, da za sedanji čas dodajamo opisni deležnik pogojniku bi,
za pretekli čas pa pogojniku
bi bil.
Te ločitve med sedanjim in
preteklim časom v pogojniku ne pozna glagol
biti,
ker ne ponav
ljamo deležnika
bil (bi bil bil)
v preteklem času.
248
