Slovenska slovnica 1964 - page 257

Pomni.
Z gornjimi primeri ne smemo zamenjavati takih primerov,
kjer so zaimki upravičeni r o d i l n i k i , odvisni od kakega nedoločnega
ali glavnega števnika od 5 dalje ali kakega drugega količinskega izraza,
npr.: Koliko
se
jih
sprejme?
(= koliko jih je mogoče sprejeti?) Nič
se
ga
ne vid i
iz vode (namreč k o l a pod mostom). Koliko glasov se je
slišalo?
Slišalo se
j i h je sto.
Nedoločnik
Kaj je. —
Govoriti
je srebro,
molčati
pa zlato.
Umreti
, bratje,
težko ni,
pustiti
nade, to boli. Naročili so
jesti
in
piti
za cel iteden.
Sramoval se je
priznati
. Še danes mora
biti rešen.
V gornjih stavkih bi nekatere nedoločnike lahko nadomestili
s samostalnikom
(govor, m o lk
,
sm rt, jed
,
pijača).
Glagolska narava
te oblike se kaže v tem, da ima predmete kakor glagol in ne pod­
rednih prilastkov kakor samostalnik
(pustiti nade
zapustitev nad).
V vseh drugih pogledih pa je oblika nedoločena, ker ne ločimo ne
osebe ne števila ne časa ne naklona in se nikakor ne pregiblje; od
tod tudi ime n e d o l o č n i k ali infinitiv.
Nedoločnik (infinitiv) je nepregibna glagolska oblika, ki ima
naravo samostalnika in glagola.
Raba. — 1. Lahko je
raniti
, a težko
ozdraviti.
— Dolgo ni
mogel
zaspati.
Na to ne maram
m isliti
. Znaš
brati? Delati
ne znam,
prositi
me je sram.
Vedeti
je treba, kdaj je čas
molčati
in kdaj
go­
voriti.
— Nihče ne sme
uporabljati
pravice zasebne lastnine v škodo
ljudske skupnosti. V družini narodov bodo morali slovenski narod
spoštovati
in mu
priznati
pravico do svobode. Ta sramota ne sme
biti pozabljena
. Žal mi je, da moram tako mlad
umreti
in ne
doča­
kati
tega, za kar smo se borili. Če nočeš
biti
kriv očetove smrti, se
takoj vrni!
V teh primerih nahajamo nedoločnik v zvezi z glagoli, s pridev­
niki in samostalniki. Takih izrazov je veliko in je taka raba nedo­
ločnika najpogostnejša. Kadar ima nedoločnik še posebna določila,
ga občutimo koit nekak skrajšan stavek brez osebne glagolske oblike,
bodisi da nadomešča predmetni ali prilastkov odvisnik.
Imel je
resno voljo povrniti storjeno škodo (= da povrne ...). N ikdar več
se mu ne bodo povrnile želje po Dunaju razsajati (= da bi po
Dunaju razsajal).
Nedoločnik največkrat dopolnjuje glagole, pridevnike ali samo­
stalnike.
17 Slovenska slovnica
257
I...,247,248,249,250,251,252,253,254,255,256 258,259,260,261,262,263,264,265,266,267,...352
Powered by FlippingBook