dovoljeno
lahko pomeni: a)
Da bi učenci (kaj) zbirali, ni dovoljeno.
b)
Da bi se učenci zbirali, ni dovoljeno, c) Da bi (kdo) učence zbiral,
ni dovoljeno
. Taka dvoumna raba ni dobra.
2. Zaradi takega glagolniškega vezanja je nevarno, da se v
stavku nakopiči preveč rodilnikov. Tak stavek je težko razumljiv
in nejasen. V napisu
Proslava obletnice podpisa prijateljske po
godbe
so 3 glagolniki
(proslava, podpis, pogodba)
in 3 drug od
drugega odvisni rodilniki; če srednji glagolnik izrazimo z osebno
glagolsko obliko
Proslava obletnice, kar je bila podpisana prija
teljska pogodba,
izgine teža teh sam ostalniško skladov. — To
je
posledica globoke družbene preobrazbe osnov naše nove države
ima
3 stopnje med seboj odvisnih rodilnikov, p ri čemer ima prva stopnja
3 rodilnike, druga 1, tre tja pa zopet 3; tako izražanje je temno in
težko, zato je treba glagolnik
preobrazba
izraziti z osebno glagolsko
obliko; pri tem se pokaže tudi slabost besede
preobrazba,
ker nima
pravega slovenskega ustreznega glagola
(preobraziti
= slov.
spre
meniti): To je odtod, ker so se osnove naše nove države tako glo
boko družbeno spremenile.
Glagolniku se ognemo, kadar bi nastala dvoumja ali bi se na
kopičilo preveč rodilnikov. Splošno pa veljaj: rabi kolikor mogoče
osebne glagolske oblike!
Izpeljava glagolov
Kako se delajo.
— Glagoli se lahko delajo: a) iz k o r e n a in
se zato imenujejo k o r e n s k i (npr.
bosti
iz korena
bod-, plesti
iz kor.
plet-, dati
iz kor.
da-
itd.); b) iz i m e n (samostalnikov, p ri
devnikov itd.) in jim zato pravimo i m e n s k i (npr.
o-glušeti
iz
pridevnika
gluh, grebenati
iz samost,
greben, u-tihniti
iz prid.
tih);
c) iz drugih g l a g o l o v in so zato g l a g o l s k i (npr.
migniti
iz
glag.
migati, dajati iz
glag.
dati, spletati
iz glag.
splesti).
Izpeljava po glagolskih vrstah. — I.
Pas-ti, pas-e-m; les-ti,
(< lez-ti), lez-e-m; pas-ti (< pad-ti), pad-e-m; pomes-ti (< -met-ti),
po-met-e-m; zeb-s-ti, zeb-e-m; sop-s-ti, sop-e-m; ple-ti (< plev-ti),
plev-e-m; reč-i (< rek-ti), reč-e-m (< rek-e-m); strič-i (< strig-ti),
striž-e-m (< strig-e-m); ože-ti (< ožem-ti), ožm-e-m; začeti (< za-
čen-ti), začn-e-m; mle-ti (< mel-ti), mel-je-m; um re-ti (< umer-ti),
umrem (< umər-e-m); zna-ti, zna-m (< zna-je-m); de-ti, de-je-m
> de-m; kli-ti, kli-je-m; ču-ti, ču-je-m.
P ri glagolih p r v e vrste je nedoločniška osnova enaka glagol
skemu korenu. Zato imenujemo to vrsto kar k o r e n s k o vrsto.
267
