č)
Nekje
v deveti deželi sta
nekdaj
živela mož in žena.
Nekam
hodi, pa ne vem kam.
Nekam
čuden je zadnje dni. Njega od
nikoder
ni. Ti streti me moreš, potreti
n ikda r
!
Nikar, nikar
se me ne boj!
Nekako (nekam, nekaj)
težko hodiš danes. Kaj
neki
skriva?
Ležeče tiskana prislovna določila kraja, časa, vzroka, načina in
mere v zgornjih stavkih so izražena s posebnimi prišlovnimi izrazi,
ki po obliki močno spominjajo na zaimke. Pod a) imamo vprašalne
prislove; ti imajo v svoji sestavi za vprašalni zaimek značilni
k .
Pod
b) imamo kazalne prislove; v sestavi srečujemo za kazalne zaimke
značilni t ali stari s (
s,
si, se = ta, ta, to). V
stavkih pod c) imamo
prislove, ki se končujejo na
-r,
kakor se končujejo oziralni zaimki;
tudi stavčna zveza je enaka oziralni. V stavkih pod č) pa imamo
prislove, ki nam na nedoločen način označujejo kraj, čas, način ali
mero kakor nedoločni zaimki stvari ali reči. Tako so se iz zaimen-
skih osnov razvili vseh štirih v rst prislovi:
vzročni
vprašalni
kazalni
oziralni
nedoločni
kra jevn i
kje?
kam
kod?
časovni
kdaj ?
tu tam tukaj tule kjer -koli
kje nekje nikjer
sem tja -kaj -le kamor -koli kam nekam nikamor
tod onod ondi -le koder -koli (ne)kod povsod nikod
sedaj tedaj -le
kadar -koli kdaj nekdaj nekoč
doklej?
odklej ?
do- od- po- tlej
do- od- po- slej
kaj? zakaj? zato zatorej
(po)čemu?
načinovni
kako? kaj?
mere
koliko?
kai?
tako -le sicer
takisto
toliko -le
kar
dokler
odkar
kakor -koli
kolikor kar
nikdar nikoli vsekdar
kaj kako nekako
nikar nikakor neki
vsekako vsekakor
nekoliko nekaj
kaj vse nič
Iz zaimkov razviti prislovi so ohranili vprašalni, kazalni, oziralni
in nedoločni značaj, ki jih izražajo z istimi značilnimi členki kakor
zaimki:
-j, -r, -kaj, -le, -koli.
Odtod so prehajali tudi v druge pri-
slovne tvorbe.
2. Pomenski obseg nekaterih zaimenskih prislovov se je silno
razširil, zato moramo paziti na pravilno in dobro rabo.
K a j . Zelo mnogovrstna je raba prislova
ka j
. Za ločevanje po
menov preglej njegovo uporabo v tehle stavkih:
K aj čakaš
,
paša, k aj
stojiš? (=
zakaj?)
K aj znancev že zasula je lopata!
(= koliko)
K aj
jih je prišlo! K aj bi ne bila žalostna?
(= kako, zakaj?)
Nosil se je k aj
276
