zdoma je,
izgubi predlog svojo navadno rabo in pomen ter čutim
zdoma
kot en pojem, prevzet iz navadne rabe in postavljen v d ru
gačno zvezo. Tako je nastal prislovni izraz, ki ga pišem skupaj, ker
predlog
z
nima več samostojnega pomena, čeprav se oblikovne
sestave še dobro zavedam.
V takih pomenskih prenosih je treba iskati vzrok, zakaj pisava
pri mnogih prišlovnih izrazih omahuje med tem, kaj se piše skupaj,
kaj narazen; nekaterim je pred očmi predvsem oblikovna sestava,
drugim pomenska enotnost. Oblikovna sestava je ponekod zelo
očitna, drugod vidna, a se je ne zavedamo več, ponekod pa že tako
zabrisana, da jo komaj še odkrijemo. Zgodovinski razvoj jezikov
nam kaže, da je takih okamnin zmeraj več in da se zmeraj bolj
gubi stik s prvotno obliko in pomenom. Če rečem npr.
pozimi,
se
prav dobro zavedam sestave, in vendar je nekaj drugega
pozimi
kakor po
zim i
;
pozimi se smučamo, po zimi pa ne.
P ri izrazih
doma,
domov
mi je pač še živa zveza s samostalnikom
dom,
toda nikakor
se ne zavedamo, da sta to nekdanja sklona tega samostalnika.
P ri
zgodaj
pa komaj že najdem prvotni pomen; ko sem izluščil
osnovo
god-,
mi bo pomen hitro jasen. Da je
nocoj
nastalo iz
noč-so-j
(= to noč), mi more razložiti samo etimološka preiskava.
Takih samostalniških okamnin je med prislovi zelo veliko in
to je pravi delež samostalnika pri prislovu, zakaj rednega obrazila,
s katerim bi samostalnik spreminjali v prislov, ni. Ohranjene so
nam oblike v vseh sklonih, s predlogi in brez njih. Največ je seveda
mestnikov in orodnikov. Brez predloga imamo npr. oblike:
časi,
jeseni, davi, lani, jutri, sredi, ven, sinoči, gori, doli; križem, paroma,
potoma, curkoma, deloma, mestoma, vekoma-j, nenadoma, večinoma,
korakoma, mahoma, strahoma
itd. Veliko je tožilnikov, ker odgo
varjajo na vprašanja
kam? kdaj? koliko?: gor, dol, silo, danes,
dandanes, letos, ta čas
itd. Tudi imenovalniških oblik imamo, ker
se je čut za rabo tožilnika izgubil:
sila, večina, groza
itd.
Predložnih zvez in oblik imamo vseh vrst:
včasi, včasih, poleti,
pozimi, pomladi, ponoči, podnevi, počasi, pokonci, poceni, pogodu,
povrh, povečini, po navadi, po strani, po vrsti, po sili, po robu, za
časa, zapored, zapovrstjo, zavoljo, zategadelj, zastran, sčasoma,
s časom, spotoma
ali s
potom, zlasti, zviška, zadaj, nazaj, notri, noter,
znotraj, zunaj, zmeraj, zmerom, zraven, zgoraj, spodaj, zdolaj,
zjutraj, zvečer, skup, skupaj, okoli, opoldne, opolnoči, ob noč, napoti,
naglas, narobe, navdol, navzdol, navzgor, navzkriž, navzlic, navdan,
na mah, naposled, naprodaj, naposodo, na srečo, na žalost, kvišku,
kmalu, hkrati, vkup, v kraj, vnic, vznak, vpričo, vred, vmes, vbo-
gajme, dosti, zadosti, dovolj
(= do volje),
dosihmal, dosegamal
itd.
271
