3. a) Da-j-a-ti, da-je-m (< da-ti); po-znav-a-ti, po-znav-a-m
(< zna-ti); u-bij-a-ti, u-bij-am (< biti); skriv-a-ti, skriv-a-m (<
skriti); obuv-a-ti, obuv-a-m (< obuti); zbar-a-ti, zbir-a-m (< brati);
po-žir-a-ti, po-žir-a-m (< žre-ti); dev-a-ti, dev-a-m (< de-ti); let-
a-ti, let-a-m (< leteti); splet-a-ti, spet-a-m (< splesti).
Glagolski glagoli V. vrste se lahko izpeljujejo iz korenskih
glagolov. P ri tem se koren prvotnega glagola podaljšuje ali krepi
pred vrstno pripono
-a.
b) Sedev-a-ti, sedev-a-m (< sedeti
k
sesti); obledev-a-ti, oble-
dev-a-m (< bledeti
k
bled);
za-ganj-a-ti, za-ganj-a-m (< goniti
h
gnati); po-navlj-a-ti, po-
navlj-a-m (< ponoviti
k
nov);
v-dihav-a-ti, v-dihav-a-m (< dihati
k
dahniti); po-kopav-a-ti,
po-kopav-a-m (< pokapati
h
kopati).
Glagolski glagoli pete vrste se lahko izvajajo tudi iz drugotnih
glagolov III., IV. ali V. vrste. P ri tem se koren drugotnega glagola
lahko tud i podaljša.
VI. a) Dar-ova-ti, dar-uje-m (< dar); dolg-ova-ti, dolg-uje-m
(< dolg); pot-ova-ti, pot-uje-m (< pot); prazn-ova-ti, prazn-uje-m
(< prazen);
b) reš-eva-ti, reš-uje-m (< rešiti); sreč-eva-ti, sreč-uje-m (<
srečati).
Glagoli š e s t e vrste so vsi drugotni, in sicer so imenski (a) in
glagolski (b). Glagolski se povečini izpeljujejo iz glagolov IV. in
V. vrste.
Manjšalne in večalne pripone. — 1. P rim erjaj: čičati — čičkati,
čiv — čiv-kati, spati — spančkati, stopati — stopkati — stopicati,
zibati — zibkati;
ječati — jecljati, mahati — mahijati, migati — migljati — pihati
— pihljati, rezati — rezljati, skakati — skakljati.
Glagolsko dejanje se lahko manjša s priponami
-ka, -ica, -lja-.
Nastale so v otroškem govoru iz manjšalnih imenskih pripon.
2. P rim erjaj: lomiti — lomastiti, mikati — mikastiti; sopsti —
sopihati, udariti — udrihati.
S priponami
-asti-
in
-iha-
se more glagolsko dejanje tudi
povečati.
269
