oprtiv, prihu liv, skloniv,
so ostanki starih deležnikov, danes prislovi,
pustiv
že samostalnik.
Opisni deležnik na -1. — 1. Kakor je kozi
odtekla
tista pregrešna
kri, ki jo je
zapeljevala,
tako je
bila
zdrava.
Umrli
so,
padli
so,
bojevniki in mučeniki, toda njihov sen o svetlejšem, človeka vred
nem življenju, ni
umrl. Vpil, klel, grozil, zmerjal,
hkrati pa
tulil,
zdihoval
in
obupaval,
vse je nesrečnik
počel
tisto uro naj hujšega
trpljenja.
Opisni deležnik na
-l
poznamo iz vseh sestavljenih časov in
naklonov. Imajo ga vsi glagoli, ker sicer ne bi mogli delati časov
in naklonov. Srečujemo ga navadno v zvezi s pomožnim glagolom
biti,
le pri naštevanju tesno povezanih dejanj pomožni glagol iz
puščamo. Ravna se v spolu in številu po osebku, pri brezosebni
rabi pa stoji v sr. sp.
2.
Osirotelih
otrok so se usmilili
odrasli. Ozeble
in
otekle
roke
so bile čisto
premrle. Porumenelo
listje že odpada.
Zagorela
lica so
mu bila vsa
upadla
in
obledela. Gnilo
sadje je škodljivo.
Opisni deležniki na
-l
imajo v zgornjih stavkih pasivni pomen
in izražajo stanje. Narejeni so od neprehodnih glagolov, ki prvotno
niso poznali trpnega deležnika na
-n
ali -t; danes pogosto slišiš
pri glagolih I. in II. vrste tudi:
premrt, odraščen, ozeben, ognit
itd.
Trpni deležnik na -n, -t. — 1. Ura
zamujena
ne vrne se nobena.
Po koščenem obradku so rasle
zapuščene
ščetine, ki so
zmršene
in
nerazčesane
pričale, da je bil lastnik
zanemarjen.
Kakor
dobljeno,
tako
izgubljeno.
Stal sem kakor
pribit.
S slamo
pokrita
streha je
bila na več k rajih
predrta. Ubiti
kram ar je nekatero noč
izzival.
Na nosilih leže
ranjena
telesa borcev za svobodo. Namesto
potrtih
in
skrušenih
ljudi so videli
nasmejane
obraze. Roke
mučenih, po
klanih, postreljenih, ubitih
in vseh padlih so to noč segle po meni.
Večina prehodnih dovršnih glagolov pozna trpnopretekli delež
nik na
-n
ali na
-t.
Izraža nam stanje, ki je nastopilo po izvršenem
dejanju. Tudi od nekaterih nedovršnikov imamo ta dva deležnika,
npr.:
kuhan, pečen, tepen, čaščen, učen, slavljen, pisan, klan les,
lito železo, s slamo krit
itd.; vendar imajo ti deležniki danes izrazito
prideven pomen in izražajo stan je, ki je nastopilo po izvršenem
dejanju
kuhanja, pečenja, tepenja
itd. Če v sedanjiku rečem:
meso
je kuhano,
nihče ne bo tega razumel tako, da se meso kuha, marveč,
da je kuhanje že končano in je meso skuhano. Zato tega deležnika
ne moremo rabiti p ri opisovanju pasiva za nedovršnike. V stavku
so pridevniki in se vežejo z drugimi stavčnimi členi kakor pridev
263
