Med preteklim in sedanjim pogojnikom v pasivu n i razlike, ker
je ne pozna glagol
biti.
Nedoločnik:
biti
+
trpni deležnik
; deležniki
niso v rabi, čeprav pozna glagol
biti
deležnik bivši; ne govori in ne
piše se:
bivši premagan, bivajoč premagan.
2. »Kako daleč si že s knjigo?« »
Tiska se.
P rvi del
je
že
natis
njen
(= tiskan).« — »Ali
so
moje omare
narejene
?« »Ne še, a bodo
kmalu,
se
že
delajo.«
— To
govori se,
kar na jezik pride. Pouči me,
kako in kaj všeč
se
Kranjcem
poje
!
Oblike
tiska se, dela se, govori se
itd. nam povedo, da je nekaj
v tisku, delu, govoru, da se z osebkom nekaj godi. Oblika je sicer
medialna, pomen pa je pasiven. Večina nedovršnih glagolov trpnega
deležnika na -n
-na -no
ali na -t -ta
-to
ne pozna; pa še tisti, ki ga
imajo, ga vsaj v sedanjem času trpnega načina ne morejo uporabiti,
ker
knjiga je tiskana
pomeni, da je natisnjena, ne pa, da je v delu;
delan
rabimo le v čisto določenih zvezah, npr.
na roko delan,
pri
čemer ima čisto pridevniški pomen kakor večina teh deležnikov.
Kdaj je kaka oblika s
se
medialna, kdaj pasivna, moremo določiti
iz smiselnih zvez, npr.:
Komaj dva dni je lepo, pa se že popravlja
pot.
—
»Kaj še ne boste popravili poti?« »Se že popravlja, ta teden
smo začeli.«
Po smislu je razvidno, da se v prvem prim eru pot
sama od sebe popravlja zaradi vremena, da je torej pomen oblike
medialen, v drugem prim eru pa pasiven, ker delovni odbor trdi, da
so s popravljanjem začeli. P rav zaradi tega pa slovenščina pasivnega
izražanja s
se
ne ljubi, ker je pogosto dvoumno in zveni nedomače.
P ri nedovršnikih je torej pasivna oblika enaka medialni. Udo
mačena je le v nekaterih zvezah, drugače jo rajši nadomeščamo
z aktivom.
3. O d v l a d e
predloženi
zakoni
so bili sprejeti
v narodni
skupščini. Postave so
utrjene
v n a v a d i . Otok
je obdan
z v a
l o v i .
Bil je uničen
od lastne n e u m n o s t i (tudi: z a r a d i
lastne n e u m n o s t i ) . Roka ji
je zadržana
o d m o č i neznane.
Če zgornje pasivne stavke izrazimo aktivno, se spremene takole:
Zakone, ki jih je v l a d a
predložila, je
skupščina
sprejela.
N a
v a d a
utrdi
postave. V a 1o v i
obdajajo
otok. Lastna n e u m n o s t
(ga)
je uničila
. Neznana m o č ji
zadrži
roko.
P rim erjan je stavkov nam kaže, da predmet v tožilniku v aktiv
nem stavku postane osebek pasivnega stavka; osebek aktivnega
stavka pa postane povzročitelj glagolskega stanja, izražen pa je na
različne načine s predlogi
(od, po, s, z, v
,
zaradi
ipd.) kot prislovno
določilo načina ali vzroka.
254
