2. Kaj mi je
začeti
! Mati, mamica,
biti
mi ni več doma. Da mi
je za zarjo
pogledati
in kaj ljubega, dobrega ti
povedati, o
domo
vina! Ni nam srečnim
biti.
— Zasebno lastnino je moči omejiti ali
razlastiti, če to zahteva splošna korist.
V teh stavkih je nedoločnik zvezan z glagolom
biti
v 3. os. edn.,
oseba pa je izražena v dajalniku. Če ima glagol biti kako dopolnilo,
se ravna po osebi v dajalniku.
Nedoločnik v zvezi z glagolom b i t i in osebo v dajalniku
izraža nujnost in možnost dejanja.
3. Kar koj ga imaš
oddati
! Imam nekaj važnega
govoriti.
Na
tisti dan nimaš nobenega dela
storiti
!
V zvezi z glagolom
imeti
izraža nedoločnik zapoved ali p re
poved;
imeti
bi lahko nadomestili z
morati
ali
ne smeti.
Glagol
imeti
v zvezi z nedoločnikom izraža nujnost dejanja.
4. D a 1 je
postaviti
novo hišo. Ni mu d a l a
govoriti.
D a l
je
zažgati
vso vas in
postreliti
vse moške; mrličev ni p u s t i l
po
kopati
tri dni, šele potem jih je d a l
zagrebsti.
S tvar se da
po
praviti.
Glagol
dati
v teh zvezah pomeni povzročitev ali dopustitev
dejanja, medtem ko p u s t i t i pomeni samo dopustitev in nikoli
povzročitve; zato ju ne smemo zamenjavati. Izraz
se da
pomeni
možnost
(je mogoče).
Pomni. Pri nedoločniku ne smemo uporabljati predloga
za,
npr.:
Veliko je imel za govoriti. Saj ni za povedati. N imam nič za brati (jesti,
piti). Dal m u je za prodati.
Namesto tega govorimo:
Veliko je im el go
voriti. Saj ni, da bi povedal
ali:
Saj se ne da povedati. N imam nič, kar
(da) bi bral
ali:
N imam kaj brati. Dal m u je, da bi prodal
ipd.
Namenilnik
Kaj je. — Tja na samotni grob partizana v gozdu h o d i
žalovat
starka mati. Gospodar o d i d e gosta
sprejemat
in
gostit.
Blaž, nič
ne ho d i rose
otepat
in
kričat
po vasi. Vsak dan je v a b i l
pit
in
pet
v gostilno. Mati je p o k l i c a l a sina
jest.
H o d i l se je
strič
in
brit
k ar čez cesto. Vsak je znal za vse trpeti, eden š e l za vse
bi
umret.
Hčer je p o s l a l
iskat
knjige. Ne p o š i l j a j tja otrok
jagode
nabirati
Ne g o n i me
kosit
in
sekat
v tuje! P r i d i se
greti
Vsako ju tro se je h o d i l
um ivat
k studencu. Pojdi si sest
ali
leči
Ležeče tiskane oblike so kakor nedoločniki brez -i; narejene so
večinoma iz nedovršnih glagolov, le redko tudi iz dovršnikov. S toje
258
