Tvornosedanji deležnik na -e je živ le pri nekaterih nedovršnih
glagolih, zlasti pri glagolih III. vrste
(bežati
—
beže),
V. vrste 1. in
2. razreda
(igraje, dremaje)
in pri glagolih VI. vrste
(kupuje,
danes
navadno že
kupovaje).
Izven teh še
vede, grede.
Drugod, tudi v IV.
vrsti, je danes že izumrl. Rabi se prislovno in izraža hkratnost
z drugim dejanjem.
Deležnik na -č. — 1. Uprl je vame svoj
proseči
pogled. Njegov
pogled je bil
proseč
. N ikar se ne boj, saj čuva
ljubeča
te mati!
Ne straši več je trnovka
bodeča.
Čelo vrh globoko
ležečih, mrjočih
oči je bilo nagubančeno. Za tabo solz potok
lijoč,
oči
gasnoče,
cvet
venoč. Čujočim
niso mogli blizu. Med
tuleče
rjovenje granat
se mešajo
tožeči
vzdihi ranjencev.
Moreče
skrbi za golo življenje
so izginile iz današnjih tovarn.
Ležeče tiskane oblike so tvornosedanji deležniki na -č; delamo
jih samo od nedovršnikov; od dovršnikov ga ima le glagol
reči:
rekoč.
Po osnovi in izvoru so to glagolske oblike, po obrazilih
in stavčni rabi pa pridevniki; v stavku nam rabijo kot prilastki
ali samostalno rabljeni pridevniki in se spreminjajo oblikovno kakor
drugi pridevniki, le stopnjevanja z obrazili ne poznajo. Ker imajo
torej »delež« pri glagolu in p ri imenih, jim pravimo d e l e ž n i k i
(participi); včasih jim pravijo tudi glagolski pridevniki (npr. v
srbohrvaščini). Vejico pišemo pri taki rabi deležnikov kakor pri
pridevnikih.
2. Zaznamoval jim čela sem
preteč
in pa
svareč.
Počasi so lezli
v hrib
sopeč
in
hropeč.
—
Ž
ena je
ljubeče
pogledala moža in ga
goreče
prosila pomoči.
Želeč
jim lahko noč, so se poslovili.
Tvornosedanji deležnik na -č nam rabi v stavku tudi kot p ri
slovno določilo; v tem prim eru ohrani obliko imenovalnika edn. m.
v vseh zvezah ali pa si celo privzame prislovno pridevniško obra
zilo -e. Živa je le prislovna raba, pridevniška pa samo takrat, kadar
je deležnik že postal pravi pridevnik. Prislovna oblika na -če
je torej že prislov iz pridevnika. Prim erjaj:
goreč
(=
ko goriš
)
prosiš
in
goreče
(kako?)
prosiš.
Rabi nam enako kakor deležnik
na -e. Nadomestuje načinovne in časovne odvisnike, lahko pa tudi
člen priredja:
želeč
jim lahko noč, so se poslovili = želeli so jim
lahko noč in se poslovili. Vejlico postavljamo kakor pri deležniku
na -e. Nekateri teh deležnikov so postali pravi pridevniki:
vroč,
rdeč, boleč, sloveč, mogoč, boječ.
3.
Vojskujoče
se države potrebujejo denarja. Ne maram fanitov,
boječih
se vsakega grma. —
Lotevajoč
se novega dela, so zapeli
veselo pesem.
Opiraje se
na palico, se je spravil za mizo.
261
