4. Tako
sem bil zbit
in
utrujen,
kakor bi bil tri dni mlatil. Brez
ključka
je zakljenjeno. Naj bo pozabljeno,
kar je bilo! Zadnja sraga
krvi
je prelita. Zagotovljena
je svoboda znanstvenega in umetni
škega dela.
P ri sosedovih
se čedi
in
pomiva, kuha se
in
peče
od ranega ju tra
do pozne noči. Po tvoji volji bom pel: kako
prideluje se
krompir
naj bolj i, kako
odpravljajo se
ovcam garje. Obravnava pred sodišči
se
vodi
v jezikih republik.
Trpni način nam pove, kako z osebkom je, kakšno je njegovo
stanje. Zato ga uporabljamo zlasti tedaj, kadar hočemo poudariti to
stanje, ne pa, kdo ga povzroča; zato je večina pasivnih stavkov
brez povzročitelja in bi v ustreznih aktivnih stavkih morali osebek
šele dodajati. Tako izražanje ljubijo neosebni predpisi.
To posebnost slovenščine nam lepo razlaga Fr. Levstik: »Nihče ne
pravi:
,
Bežim, ker sem bil od očeta t e p e n
‘
;
ampak: ,
Bežim, ker so me
oče tepli
‘
.
Ako bi te kdo vprašal:
,
Zakaj bežiš?
‘
in bi mu ti odgovoril:
,Ker sem bil tepen
,
‘
te vendar oni ne bo dalje vprašal: ,Od
koga si bil
tepen?
‘
marveč bi dejal:
,Kdo te je tepel?
‘
«
5. a) Letos
se je
veliko
zidalo (naželo, nakosilo
itd.). P ri nas se
veliko bere (malo piše). Dolgo se
je govorilo
o tem. V mlinu
se
dvak rat
pove.
Le migaj z jezikom, pa se ti bo
govorilo
. Vse se
sme
vprašati, samo to je druga reč, ali se če odgovarjati ali se
neče.
Vzame se
že,
vzame,
le
vrača se
težko.
Se ve,
da ni res (=
seveda
ni res). Govoril je, k ar se
da glasno.
b) Slabo se
vidi.
Dobro se
čuti.
Nič se ne sliši. Lepo se
dela
(orje, pleve
,
kosi).
Ali se kaj rada
reže
(trava)? Reče se lahko,
naredi
se
težko.
c) Tod se
gre
na Triglav.
Pride se
v eni uri. Z njim se lahko
shaja.
No, se že
živi
.
Umrje se
tudi brez denarja. P rijetno se
hodi
(leži, sedi, spi, počiva).
V gornjih stavkih ni n ik jer (izražen osebek. Če poskusimo
aktivno izraziti isto vsebino, bomo videli, da so osebki čisto nepo
membni, zelo splošni in nedoločni. Poudarek je res prav samo na
glagolskem dejanju ne glede na osebek in povzročitelja. Včasih je
celo težko določiti, ali je tako izražanje pasivno ali medialno: lepo
se
orje,
ker je primerno mokro in zemlja rahla, ugodno vreme;
trava se rada reže,
ker je rosna in zato primemo trda, da se ne
podvija, pa tudi zato, ker je kosa ostra in hladno vreme; tako izha
jajo vzroki od osebka samega, da včasih kdo pravi, da se
kar samo
255
