ni potreben, a zvezo z namenilnikom terja tud i zamolčan. Kadar
taki glagoli ne povzročajo prem ikanja, marveč merijo neposredno
na kako drugo dejanje kot svoj predmet, se vežejo z nedoločnikom:
ukažem , branim
itd.
sekati, brati, kupovati
itd.
3. Potlej p o j d e v a orožja
izbirat.
V nedeljo popoldne je š e l
Luka koscev prosit. Midva bova rajši h o d i l a rakov
lovit
in zajcev
gonit.
V teh primerih stoji namenilnikov predmet v rodilniku. Posta
vili bi ga lahko tudi v tožilnik, kar je danes redna raba v knjižnem
jeziku. P ri starejših pisateljih in zlasti v štajerskih narečjih pa je
rodilnik zelo redna raba.
4. a) P o j d i , Minka,
zapri
duri! P o j d i t e ,
povejte
bratom!
T e c i brž in
povej
stricu veselo novico! Zdravnik n a j p r i d e in
pogleda
bolno mater!
b) Zdaj pa le p o j d i t e ,
da
konja
izbereva
! D a j ,
da naredim
obleko! P o š l j i koga,
da kupi
olja! Zdravnik je p r i š e l ,
da
ustavi
k ri in
zašije
rano.
c) S l i so
in povedali
bratom. Zdravnik je p r i š e l
ter ustavil
kri in
zašil
rano.
V gornjih stavkih imamo namesto namenilnika za glagolom
prem ikanja pod
a
velelnik ali želelnik v vezalnem ali brezveznem
priredju, pod b odvisnike z veznikom
da
(namerni odvisnik), pod c
pa vezalno priredje s povednim naklonom. Tako se ogibljemo name
nilniku pri dovršnih glagolih, ker ga pri njih ne stavimo radi.
Deležniki
Deležnik na -e. —
Molče
trobental bo. Čuj, duri tam
ječe
za
škripljejo. Na pragu
stoje,
jaz oziram se v svet.
Grede
v mesto, se
je ustavil pri nas.
Skakaje
okoli hiše, si je zlomil nogo.
Igraje
narediš to danes. In glej, mladenek cvetni zbor, slavilno pesem
prepevaje,
srebrne strune
prebiraje,
p riv re čez prag na beli dvor.
P rijazno
meketaje
v rh skale, sta kozi vabili k sebi ovce pod seboj.
Ž
ena je
opotekaje se
stopila za n jo.
Ležeče tiskane oblike so tvornosedanji deležniki na -e. V živi
rabi so samo oblik e nekaterih nedovršnih glagolov. V stavku nam
rabijo kot prislovna določila načina, časa, dopustitve in vzroka,
toda poudarek ni na zvezi med obema glagolskima dejanjema,
marveč na hkratnosti obeh dejanj. Kadar ima deležnik poleg sebe
kako prislovno ali predmetno dopolnilo, ga ločimo z vejico od
osebnega glagola.
260
