Tudi povratni glagoli imajo tvornosedanji deležnik na -č (in -e).
Naj bodo prilastki ali prislovi, ohranijo pri sebi povratni zaimek
se
.
Pomni.
Nekatere teh deležnikov čutimo kot izrazite pridevnike, npr.
boječ, bleščeč, smejoč
itd.; v takih primerih povratni zaimek odpade:
boječ
otrok.
Deležnik na -ši, -vsi. — 1.
Rekši
je vzel gospod Benjamin luč
in odšel.
Prišedši
mimo okna, je Martinek zagledal Kvasa. »Vidiš,
kako te p rav uči,« je dostavila žena,
stopivši
v izbo.
Pozabivši,
da
ni doma, je začela p reurejati sobo po svojem okusu. Pregledala je
vse kote,
začenši
v kleti pa do podstrešja.
Teh deležnikov imamo v živi ljudski govorici le malo. Delamo
jih samo od dovršnih glagolov in izražajo zmeraj dejanje, ki se je
izvršilo pred dejanjem drugega glagola; po načinu so aktivni.
V stavku nam rabijo prislovno in nadomeščajo časovne, vzročne
ali načinovne odvisnike:
Ko je to rekel, je v z e l
. . . ;
ker je pozabila,
da ni doma
. . pregledala je vse tako, da je začela v kleti pa vse
. . .
Vendar pa vsaj nekatere gornje primere lahko razrešimo tudi v
priredja:
Pozabila je,
da ni doma, in je začela p reurejati sobo po
svojem okusu. Pregledala je vse kote,
začela je
v k le ti. . . To so
torej okrajšani stavki, ki jih uporabljamo zlasti tedaj, kadar med
stavki ni poudarjena zveza, le preddobnost. V taki prislovni rabi
se ti deležniki ne pregibljejo. V knjižno slovenščino jih je uvedel
Matevž Ravnikar, a zaradi nenavadnosti in tujosti je naperil P re
šeren nanj puščico:
»Gorjancev naših jezik potujčevavši, si kriv, da
kolne kmet, molitve bravši.«
Prešeren je namenoma rabil obakrat
nedovršnika, čeprav je Ravnikar večinoma prav rabil dovršnike,
le prepogosto.
Pomni.
Včasih se
rekši
rabi tudi v pomenu
rekoč,
npr.: Slednjič ga
je zavrnil,
rekši:
»Kaj pa to tebi mar!«
2.
Prišedše
goste so vsi glasno pozdravili.
Vstopivšemu
junaku
so vsi čestitali.
Bivša
tovariša v boju sta se po dolgih letih spet
pozdravila. — Dečka sta
skrivši
uhajala z doma. Sirota je hodila
oprimši (oprijemši). Pozabivši
je pustila ključe tukaj.
Oprtiv
je nesel
težak koš v hrib. Tat je hodil zmeraj
prihu liv.
Šla v
pustiv
je sreča
naša.
Gornji deležniki so prilastki ali prislovna določila. Takih p ri
merov imamo v slovenščini le prav malo. Nekateri so postali že
čisto pridevniki
(bivši),
drugi pa prislovi, da ne čutimo več delež
nika
(skrivši, pozabivši, oprimši, oprijemši, namerši
= slučajno);
262
