se je sesedel
; vsa družba
se je ozrla
vanj in začudeno strmela v bledi
obraz. —
Bliska se. Mrači se. Dani se.
Ležeče tiskani glagoli imajo obliko medija, pa izražajo dejav
nost osebka, torej so aktivni po pomenu, ker ne občutimo nikakega
povračanja na osebek. Teh glagolov nikoli ne rabimo prez povrat
nega zaimka. Zato jih imenujemo stalne povratne glagole. Predmete
imajo lahko v rodilniku in dajalniku, ne pa v tožilniku. Povratno-
osebni zaimek ohranijo v vseh oblikah, le v trpnem deležniku (kadar
ga imajo) odpade:
skesan, začuden, sesedeno
mleko. Nekateri brez
osebni glagoli nimajo povr.-os. zaimka
se: grmi, dežuje, sneži.
Glagole, ki imajo stalno medialno obliko in se ne rabijo brez
s e ,
a imajo aktivni pomen, imenujemo s t a l n e p o v r a t n e
g l a g o l e .
b) Sirota
(se)
je
jokala
vso noč.
Lagal (se) je,
da se je kar kadilo.
P ri zgornjih ležeče tiskanih glagolih j e v pismu in govoru v rabi
povratna in nepovratna oblika brez
se.
Pomen je v obeh prime
rih isti.
Nekateri glagoli se rabijo v povratni in nepovratni obliki z istim
pomenom. Tudi ti gredo k s taln im povratnim glagolom.
Pomni.
Po tujih vplivih se bere in sliši včasih n a p a č n a oblika
nekaterih glagolov, npr.:
Že
dolgo
je nagibal
na nasprotno stran (prav:
se je nagibal).
S tistim dnem
začenja
njegova nesreča (prav:
se začenja).
Tu
pričenja
drugi del knjige (prav:
se pričenja).
S tem
konča
doba
nasilja in
začne
doba ljudske oblasti (prav:
se kon ča . . . se začne).
O tem
bomo še pogovarjali
(prav:
se bomo pogovarjali).
c) Kako
si (se) upaš
tako govoriti! Upam, da
si (se)
bo premislil.
Odsopel si (se) je,
potem pa spregovoril.
Opomore
naj
si (se),
potem
bo delal naprej. Veliko
si (se) prizadevaš.
Tudi gornji glagoli so povratni, vendar je povračanje izraženo
s
si
ali s
se;
navadnejša je še raba s
si.
Pomen pa je v obeh primerih
isti in ne čutimo pri
si
dajalniškega pomena.
3. Vsi p r i g o d n i p o v r a t n i k i so ali medialni
(brijem se)
ali pasivni (knjiga
se
že
tiska).
Pasiv. — 1.
Odprta
noč in dan
so
groba vrata. Jad ra
so bila
raztrgana,
jambori
polomljeni,
ladja
naklana
. Kri, po Kranji, Koro-
tani
prelita,
napolnila bi jezero. Ko se to zgodi, tedaj
končana
pot
bo
moja.
Bodi prepričan,
da
bi bili
vsi
rešeni,
ko bi bili edini.
Naj
bo rečeno
enkrat za vselej. Še danes mora
biti narejeno.
Glagolsko dejanje gornjih stavkov je izraženo v trpnem načinu
(pasivu). Pravo, samosvojo pasivno obliko imamo samo eno: trpni
252
