Na obrazu sem mu bral
začudenje.
Prišlo je
spoznanje.
Najprej je
zavladalo
presenečenje,
potem
navdušenje.
Ležeče tiskani samostalniki so iz ustreznih dovršnikov. Po obliki
so korenski (zloženi ali nezloženi), izpeljani s priponami
-ek, -tev,
-lo, -ba
ali pa iz trpnega deležnika z obrazilom
-je
kakor redni
glagolniki. Kakor druge glagolnike bi tudi te lahko zamenjali z
glagolskimi oblikami:
Posrečilo se mu je, da je dokazal resnico
(dokazati resnico). Imam opraviti v mestu. Ves se je tresel, tako
je bil razburjen.
Toda ti glagolniki pomenijo v prv i vrsti učinek
dejanja, stanje, ki je nastopilo po dovršenem dejanju, torej trpnost;
včasih pa pomenijo tudi dejanje, npr. Imam
opravek v mestu
(= imam
opraviti).
Posrečil se mu je
dokaz
(= posrečilo se mu je
dokazati).
Če rečem:
koj po prehladu je legel,
mi pomeni tu
prehlad
tisto zadnjo stopnjo dejanja, ko se je
prehlajenje
dovršilo; toda
največkrat nam pomeni
prehlad
učinek te dovršitve, isto kakor
prehlajenje
ali
prehlajenost.
Tak trpn i pomen imajo še npr.:
raz
burjenje, ponižanje, razočaranje, navdušenje, presenečenje, prepri
čanje, utrujenje
itd. Učinek nam pomenijo kar skoraj vsi glagolniki
iz dovršnikov:
vprašanje, odgovor, dovoljenje, osvobojenje, zedinje
nje, spoznanje, opozorilo, priznanje, podpis, založba, izobrazba, po
delitev
itd. Samostalniki iz dovršnikov navadno pomenijo stanje ali
učinek po dovršenem dejanju, včasih pa lahko tudi dejanje.
Pomni.
Tudi nekateri nedovršniški glagoli pomenijo učinek poleg
dejanja:
žganje
(apna — pijača),
žaganje
(hlodov — odpadki izpod žage),
pisanje
(delo — pismo),
branje
(delo — kar berem),
domovanje
(dom),
stanovanje
(kjer stanujem),
pečenje
(delo — pečenka),
cvrtje
(delo —
jed),
pletenje
(delo — izdelek), npr.:
Motila se je s pletenjem . Zataknila
je iglo v pletenje; pletenje ji je padlo v naročje.
Raba. — 1.
Posvetovanje
m i n i s t r o v je trajalo dolgo v noč.
Zdihovanje
r a n j e n c e v je pretresalo kosti.
Reševanje
r a n j e n
c e v je bilo zelo težavno.
Obiranje
sadja je šlo hitro od rok.
Zbiranje
u č e n c e v ni dovoljeno.
Prisluškovanje
r a z g o v o r u ga je zapeljalo.
Zaupanje
v
z m a g o mu daje moč.
Obup
n a d r e š i t v i j o ga je ugonobil.
Glagolniki so samostalniki po obliki in zvezi. Glagolski osebek
in tožilniški predmet sta izražena s prilastkom v rodilniku. Kadar
tak rodilnik nadomešča osebek, je o s e b k o v , kadar pa predmet,
je p r e d m e t n i rodilnik. Dajalniški in predložni predmeti posta
nejo glagolniški prilastki v isti obliki. P ri glagolnikih od nepre
hodnih glagolov ni težko določiti vrsto rodilnika; pri glagolnikih
iz prehodnikov pa lahko nastanejo dvoumja.
Zbiranje učencev ni
266
