večkrat pa ima zaničljiv pomen: bore
smrkavec,
bore
surovec,
bore
strahopetec,
bore
gobezdač
ipd.
Drugačen -čna -o
in
pogosten -stna
-o sta iz prislova:
drugače,
pogosto.
Tudi res se je razvil iz
resen,
a je v drugem pomenu
znova razvil prislov
resno,
npr.:
resno se drži, resno govorim
ipd.
Res
ima danes pomen
resnično, v resnici,
npr.: res je
težko, res je
povedal, vse je res.
Ta prislov se uporablja tudi v zloženi obliki
zares.
V obeh oblikah nam rabi tud i za pritrdilnico.
P ridevnik
pravi -a
-o ima prislovno obliko
prav.
Rabi nam tudi
kot p ritrdilni in poudam i prislov.
Mnogo pridevnikov je razvilo poleg redne prislovne oblike z
obrazilom še druge oblike po zgledu samostalniških. Tako so se
nam ohranile zlasti oblike nekdanje imenske sklanje pri pridevniku:
zlepa, zgrda, zlahka, sprva, stežka, shuda, zmlada, znova, scela,
skratka, dodobra, docela, dočista, domala, zdavna-j, od davnaj, kljub
(<
k ljubu).
Ker pridevniške oblike niso več iz žive sklanjatve, jih
ne občutimo kot sklonske oblike in jih pišemo skupaj s predlogom.
V nekaterih prim erih je v rabi tudi oblika z živo sodobno sklonsko
obliko; v takem prim eru jih pišemo včasih še narazen:
iz mladega,
iz celega, do malega,
toda
zgrdo, zlepo, shudo.
Takih razlik je še več,
npr.:
potiho, potihoma,
toda po
tih em
;
nagloma, nanagloma,
»toda
na naglem
;
podolgoma,
toda po
dolgem.
Zaimenski. — 1. a)
Kod
si hodil,
kje
si bil? Oko ti plameneče,
kam
si se zagledalo?
Kdaj
srečno moje bo domovje?
Kaj,
deček,
gledaš me debelo?
Zakaj
nazaj?
Koliko
zaslužiš?
Kako živiš? Doklej
naj še potrpim?
Odklej
že delaš?
Čemu
se ubijaš?
b)
Tu
rod je moj,
tu
moj je kraj,
tu
živel rad bi vekomaj.
Tam
na levi so grobovi,
tam
spiš ti.
Tja
bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti volijo vero in postave. Tod sekla bodo bridka jekla.
Tedaj
končana pot bo moja. Jaz tudi ločim se
sedaj. Dotlej
mi bodi zdrav!
Doslej
si bil zmeraj prvi, glej, da boš tudi
poslej.
Slovenec sem,
tako
je mati dejala. Kolikor jezikov znaš,
toliko
ljudi veljaš.
Zato
pa
rečem vam: najlepša je mladost.
Zatorej
teman mi duh je in mračan.
c) Na tisto tiho domovanje,
kjer
mnogi spe nevzdramno spanje.
In
koder
vodi te samotna pot, srečavaš starko sm rt povsod povsod.
Dokler
prosi, zlata usta nosi,
kadar
vrača, h rbet obrača.
Kar
bode
shranjenih voda v oblakih tvojega neba ,
kar
vode v tvojih bo pla
ninah,
kar
bode v cvetnih je ravninah, tačas pridrevi vse na dan!
Odkar
sem se zavedel, pod svojo streho nisem spal.
Kakor
si po-
stelješ, tako boš spal.
Kolikor
glav, toliko misli.
18*
275
