njati ga, dati ga
ipd. Podobno je tudi z jo v nekaterih
zvezah,
čeprav
je tam nadomeščeni samostalnik bolj v zavesti:
ubrati jo, ucvreti jo,
uganiti jo, polomiti jo
ipd.
2. Še večkrat srečamo p ri zaimkih in prislovih navezke:
a) -r ali -er daje oziralni značaj zaimkom in prislovom:
kdor,
kar, čigar, kjer, koder, kamor, dokler, kakor, kadar;
v sestavi se
oziralni pomen zgubi:
nikjer, nikamor, nikoder, nikdar, nikar, nika
kor, vsekakor, vsekdar, vendar
ipd.
Kamor
<
kamo-že, kakor
<
kako-že.
b) -j dobivajo zaimki in prislovi, ne da bi zmeraj dajal kak po
menski značaj oblikam:
kaj, doslej, poslej, kdaj, tedaj, sedaj
,
zgodaj,
včeraj, zjutraj, nocoj, vekomaj, zmeraj, skoraj, zdavnaj, komaj,
precej
itd.;
c) -da je iz veznika postal v mnogo primerih sestavni del pri
slova, kakor je še zelo očiten v zvezah:
morda, seveda, brzda, resda,
skorajda, malodane, tolikodane, kajneda
itd.;
č) -ka-j se je kot členek navezal zlasti krajevnim prislovom:
tukaj, tamkaj, semkaj, tjakaj, venkaj;
v narečjih živi takih zvez še
mnogo več;
d) -ti:
kajti, anti, niti, kot
<
ko-ti, bašti, kakti
itd.
e) koli poudarja poljubnost oziralnega zaimka ali prislova:
kdor
koli, kar koli, kateri k oli, kjer koli, kamor koli, koder koli
itd. ali
tudi skupaj:
kdorkoli, karkoli, kjerkoli
itd.
Č l e n k e imenujemo nepregibne besede, kadar ne žive več v
samostojnem besednem pomenu, marveč so le sestavni del stalnih
rekel ali besed, ki jim včasih dajejo poudarek ali pomensko tančino.
Povzetek. — Pregled prislovnih oblik nam je pokazal, da je
ta besedna vrsta usedlina iz drugih besednih v rst v okamnelih obli
kah in v določenem pomenu. Tudi vsi p r e d l o g i so bili prvotno
prislovi in so šele kasneje dobili današnjo nalogo, da določajo raz
merje do samostalnika. Mnogo predlogov ima še danes obojni
pomen, zlasti nepravi predlogi. Tudi nekateri vezniki imajo še danes
prislovno vlogo in pomen. P ri pridevniku in številu je tvorba
prislova še tako živa, da so nam le pridevniške in števniške oblike,
ne pa posebna besedna vrsta. Samostalniški, zaimenski in glagolski
prislovi so nam posebne besede. Vsi ti prislovi pa so po oblikovni
nespremenljivosti in po vlogi v jeziku enaki, zato sodijo v isto
vrsto. Zaradi oblikovne omrtvelosti in pomenske raztegljivosti pre
nesejo zlasti enozložnice vseh v rst sestave in sprijeme:
kajpak,
281
