c) z ugovorom p ritrju je
pač;
po sklepanju pa:
torej, zatorej,
tedaj, tako
ipd.;
č) dvom pa izražajo ob izrečeni misli:
menda, morda, morebiti,
bliz, baje
(= menda),
bržkone
,
najbrž, bržda, bržčas, nemara
in še
več podobnih izrazov.
2. N i k a l n i c a je pravzaprav ena sama: ne. Vsi drugi nikalni
izrazi so sestavljeni z njo. Uporablja se samostojno — medmetno —
ali pa zanikuje posamezne besede v stavku:
Ne, to ni res. Ne oče
ne mati nista doma!
Kot samostojna nikalnica se uporablja tudi
nak.
V zvezi z
je
se je spojila nikalnica v stavčno nikalnico
ni.
Staro stavčno nikalnico
ni
srečujemo v nekaterih samostojnih ali
stavčnih prislovnih sestavah:
a) krajevnih:
nikjer, nikoder, nikamor;
b) časovnih:
nikdar, nikoli;
c) načinovnih:
nikakor, nikar, nikarta, nikarte;
č) v nedoločnih zaimkih:
nihče, nikdo, nič.
Kadarkoli je v stavku katera teh nikalnic, je zanikan tudi po
vedek, le
nič
je včasih v prislovnih zvezah izgubil nikalni značaj.
Z nikalnico ne se spajajo v enoten pojem z negativnim po
menom zlasti pridevniki:
srečen
—
nesrečen, prijeten
—
neprijeten,
ljub
—
neljub
itd. Vendar v tak ih sestavah
ne
ni več stavčna,
marveč le besedna nikalnica, zato ni treba, da bi bil povedek
zanikan:
ta človek j e nesrečen,
kar je pomensko blizu:
ta človek
n i srečen.
Nikalnica ne se spaja s sedanj iškimi oblikami glagolov
sem,
imam
in
hočem: nisem, nimam
in
nočem
ali
nečem.
Bržkone
je prislov domnevanja, ugibanja in verjetnosti brez
nikalnega pomena.
R a b a . Kadar je v stavku zanikan povedek, mora stati odnosni
tožilniški predmet v rodilniku. P ri tem je treba paziti, kdaj se n i
kalnica res nanaša na povedek in ne na kako drugo besedo v stavku.
Zlasti pogosto se greši v tehle primerih:
a) ne
da:
v tej zvezi se nikalnica nanaša na
da,
ne pa na pove
dek:
Odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico
(ne: . . .
besedice).
Nekoliko preneha, ne da bi končal stavek
(ne: . . .
stavka).
b) ne
le:
v takih zvezah se nikalnica nanaša na prislov
le
ali
samo,
ne pa na povedek, čeprav ga včasih vežemo z njim:
Kmetje
mu niso dajali le malico
(ne: . . .
malice
),
ampak so ga vabili tudi na
južino.
(Smiselno:
so mu dajali ne le m a lico ...)
287
