3. Razmerje:
ti si ničla proti njemu; proti sebi je mleko dražje
od masla; prodal je eno proti drugemu
(počez);
ena proti dve je
kakor pet proti deset; kaj je leto proti večnosti!
4. Nasprotna, zatorej sovražna smer:
proti vetru , proti volji,
proti zapovedi, proti sovražniku.
V prislovni rabi še:
vsi smo proti; ali mu greš proti?
Predlog čez. — Kaže neko razdaljo ali višino, ki jo dejanje
premeri.
1. V prostoru:
ptička je švignila čez tri gore; čez reko splavati;
čez pas prijeti; čez pol prerezati;
pomensko malo bolj odmaknjeno:
čez mero velik; čez moč ošaben; kralj čez kralje vse; čez vojsko
glavar.
2.
V času:
čez sedem let vse prav pride; čez čas se je vrnil;
ostati čez noč; čez dan je ležal, ponoči lovil.
Raba peša v pomenu
proti,
danes se rabi še:
reči kaj čez čast.
Prislov imamo v primeru:
pri petju čez jemati.
Pomni.
Tožiti nad čim. (Napačno: čez kaj.) Sinu izročiti posestvo.
(Napačno: čez dati.)
Predlog raz. — Ta predlog močilo gine:
padel je raz mizo na tla;
raz konja stopiti.
Ker se je narečno obrusil, tako da je ostal samo
z (s),
je stopil na njegovo mesto ta predlog. Odtod tudi splošno
razširjena napaka, da se veže
raz
z rodilnikom.
Pomni.
Raz drevo, raz streho pasti. (Napačno: raz drevesa, raz
strehe.)
Predlog skoz(i). — Pomeni gibanje v prostoru in času:
skoz
obroč skočiti; sonce posije skoz oblake; vdeti n it skoz uho šivanke
—
skozi tri leta se je vojskoval.
Pomni.
Sporočiti po kurirju. (Napačno: skoz.)
Predlog pri. — Pomeni bližino.
1. V prostoru:
pri vratih stati; pri ognju se greti; pri srcu m i je;
bitka pri Stalingradu; priden pri delu; gibčen pri plesu; pri miru
pustiti; pri volji biti; sem še kar pri zdravju; pri taki vročini; pri
vsem bogastvu; pri najboljši volji.
2. V času:
pri letih biti; pri belem dnevu; mož pri petdesetih;
pozno je, bo že kar pri polnoči.
293
