nalomiti
vejo,
navrtati
sod; —
nabrati
jagod,
nagledati se;
—
napasti
sovražnika. Izimenske nastajajo iz predložnih zvez:
naglavna
ruta,
nagrobnik, načelnik
. Sestavljenke iz pridevnikov kažejo začetnost
ali delnost:
naglušen.
6.
Ob- (o-).
Glagolske sestavljenke pomenijo, da se dejanje
godi okoli predmeta ali ga vsaj zadeva od ene strani:
oglodati,
objeti, ogovoriti, opeči.
Razen tega kažejo na začetno stanje, na
izgubo ali pa samo na dovršitev:
obležati, obsedeti
; —
drevje se
oblistuje;
—
oslabeti, olajšati.
Iz predložnih zvez: kar je ob zidu,
je
obzidno;
k ar je ob glavi, je
oglavje.
7. Od-. Predpona pomeni oddaljevanje, nehanje ali vračanje
dejanja:
odrezati, oditi;
—
odcvesti, odvečerjati;
—
odpisati, od-
pevati.
8. Po-. V sestavi z glagoli porazdeljuje dejanje na več osebkov
ali predmetov, na več k rajev ali časov, pa tudi dejanje manjša:
vsi so
pospali,
vse je
polovil
; —
polegati, povpraševati
; — malo
poklepetati, poležati.
Nadalje dela iz nedovršnikov dovršnike in iz
neprehodnih prehodne glagole:
pojesti, pogledati
; —
poležati
travo.
Imenske sestavljenke so iz predložnih zvez:
pocesten, površnik,
popotnica.
9. Pri-. Glagolske sestavljenke pomenijo bližanje, dosego dolo
čene mere, dodajanje in pridobivanje:
pribežati, prižvižgati
; —
pričakati, prikipeti
; —
priliti, prisu ti
; —
priženiti, priberačiti.
Neko
liko dlje od prvotnega pomena so primeri, ki zaznamujejo, da je
dejanje omejeno po k ra ju ali meri:
privzdigniti, prismoditi
.
Imenska sestava iz predložnih zvez:
prisrčen, priročen, prilesje.
10.
Raz-.
Pomeni ločitev, razširitev ali obilno mero:
razvezati,
razgnati, razpotje
; —
razbliniti, razvaljati
; —
razveseliti, razjokati
se.
V zadnjem pomenu lahko rabimo obrušeno obliko:
zjokati se.
V knjižnih besedah po tujem
ex: razkralj, razfrančiškan.
(Bolje:
bivši kralj, nekdanji menih.)
11.
S- (z-).
P red
s, š, z, ž, g
se rabi še oblika
se-: sesesti se,
sešteti, sezidati, sežgati, segnati.
P rvotna predpona pomeni: a) pre
m ikanje od zgoraj dol:
zmetati
seno z voza,
sneti
klobuk; b) d ru
ženje:
zbrati, sniti se;
c) dela dovršnike:
snesti, zgniti.
Pogosto gre za obrušene predpone
iz-, vz-, raz-: zboljšati, zbu
diti, strgati
obleko.
12.
V-
izraža smer dejanja v kako stvar:
vdeti
nit,
vpreči,
vtisniti, vtakniti.
P red začetnim
v-
se zmerom piše
u-: uvod, uvoz,
uvrstiti.
299
